Kaznivo dejanje zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti kot način varovanja in omejevanja svobodne gospodarske pobude

slovenski

2024

letnik 50, številka 1

eventualni naklep   gospodarstvo   kazniva dejanja   objekt kazenskopravnega varstva   svobodna gospodarska pobuda   zloraba položaja

Lexpera d. o. o.
(Obvezni izvod spletne publikacije)

Kaznivo dejanje zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti, določeno v 240. členu KZ-1, je v sodni praksi zdaleč najpogostejše kaznivo dejanje zoper gospodarstvo. Čeprav je v XXIV. poglavje KZ-1 uvrščeno šele kot šestnajsto, je v teoriji in sodni praksi priznano za temeljno kaznivo dejanje zoper gospodarstvo. Zato je razumljivo, da je v svojem razvoju doživelo vrsto zakonskih sprememb, s katerimi je zakonodajalec ožil in širil meje kaznivosti, ob čemer so se pojavile nove teoretične in praktične dileme. Te se nanašajo na različna vprašanja, med drugim, v kakšnem smislu je to kaznivo dejanje tako zahteven nomotehnični in praktični problem ter v čem je bistvo tega problema. Na ti dve vprašanji se navezujejo še vprašanja o objektu kazenskopravnega varstva kot izhodišča dogmatične analize slehernega pojma kaznivega dejanja, torej z vidika vrednote, ki pomeni varstveni objekt tega kaznivega dejanja, in v kakšnem smislu je prav ustavna pravica do svobodne gospodarske pobude njegov zaščitni objekt. To kaznivo dejanje namreč ni le zakonodajni in teoretični problem, temveč tudi svojevrsten praktični problem, ki zadeva vprašanje metodologije njegovega ugotavljanja. Nekatere zakonske spremembe so imele prej tavtološko kot vsebinsko naravo. Z novelo KZ-E, ki je dopustila še eventualni naklep, ob čemer se je razvnela polemika o ustreznosti takšne oblike krivde za takšno kaznivo dejanje, kot je zloraba položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti, pa so bile meje kaznivosti radikalno razširjene. Zato so ta vprašanja predmet tega prispevka.

09.05.2024