Romi kot razseljeno prebivalstvo brez lastne domovine so zelo zanimivi kot primer, kako razseljena skupnost v diaspori lahko doseže avtonomijo, ne da bi ustanovila države z lastnim ozemljem. Po drugi strani pa ob Romih lahko proučujemo, kako razseljene in zelo raznolike romske skupine ustvarjajo transnacionalno skupnost, še posebej, ker imajo zelo različne značilnosti in potrebe. Članek obravnava predvsem Brazilijo, kjer živijo številni Romi iz različnih okolij. Analizira romski evangelizem in njegov razvoj znotraj države in v meddržavnem okviru s poudarkom na prostorskem pristopu. Primerja ga z uveljavljenim pojmovanjem razseljenosti kot deteritorializiranega stanja. Romski evangelizem kot proces, ki povezuje romske skupnosti po vsem svetu, lahko postane krovni okvir združevanja različnih skupin, kar lahko pripomore k nastanku transnacionalne skupnosti.

Pravice

URN

URN:NBN:SI:DOC-BTBLLTQW

COBISSID

13568845

Objavljeno

04.05.2018

Metapodatki

Citiranje

APA:

Toyansk, Marcos (2017). The Romani diaspora. Razprave in gradivo - Inštitut za narodnostna vprašanja (1990), številka 79, str. 185-205. URN:NBN:SI:DOC-BTBLLTQW from http://www.dlib.si

MLA:

Toyansk, Marcos. "The Romani diaspora." Razprave in gradivo - Inštitut za narodnostna vprašanja (1990) številka 79 (2017) str. 185-205.
<http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BTBLLTQW>

Razprave in gradivo
1990-
(Zbirni zapis)