Doktorska disertacija z naslovom Slovenski večbesedni leksemi z vidika slovaropisja prinaša tipologijo novejših samostalniških večbesednih leksemov s potencialnim terminološkim pomenom, zasnovano na teoriji ruskega jezikoslovca N. M. Šanskega, ki temelji na štirih jasno opredeljenih stopnjah pomenske zlitosti sestavin večbesednih leksemov. S pomočjo analize posameznih sestavin večbesednih leksemov z oblikoslovnega, skladenjskega in leksikalnopomenskega vidika so ugotovljene tipološke tendence, ki jih s svojimi slovničnimi in pomenskimi lastnostmi nakazujejo samostalniški večbesedni leksemi, ki so se pojavili zlasti v zadnjih dvajsetih letih. Pri tipologiji je upoštevana vzročno-posledična zveza med stopnjo prenesenosti pomena (sestavin) večbesednega leksema na eni strani ter med stopnjo pomenske zlitosti sestavin in s tem povezano leksikaliziranostjo, ustaljenostjo večbesednega leksema na drugi strani, ki se odraža tudi v omejeni povezovalnosti posameznih sestavin večbesednega leksema. Leksikalizirani ali neleksikalizirani metaforični in metonimični pomenski prenosi namreč prispevajo k novim pomenskoskladenjskim kombinacijam posameznih besed v besedni zvezi, k posledičnemu povezovanju njihovih pomenov v enotni pomen besedne zveze v smeri skupa, sklopa in zrasleka ter s tem k višji stopnji leksikaliziranosti in pomenske ustaljenosti večbesednega leksema. Posledica leksikaliziranega pomenskega prenosa je pomenska osamosvojitev sestavine zveze, ki ima tako več povezovalnih možnosti, zato tvori več (stalnih) besednih zvez. Sestavina besedne zveze z neleksikaliziranim pomenom pa ima samo eno povezovalno možnost (enopovezovalnost oz. monokolokabilnost). Največjo stopnjo stalnosti imajo besedne zveze, pri katerih imata obe sestavini neleksikaliziran pomen (le-te z vidika stopnje pomenske zlitosti sestavin spadajo med zrasleke). Tipologija v kombinaciji z določanjem stopnje povezovalnosti z metodo korpusnih statističnih izračunov tako omogoča tudi ugotavljanje stopenj leksikaliziranosti večbesednih leksemov in prikaz dinamike procesa stopnjevanja pomenske trdnosti (od sestave proti zrasleku, ki obdrži možnost tolmačenja kot proste zveze). Tako zasnovana tipologija skupaj z upoštevanjem ustreznih teoretičnih izhodišč in že uveljavljenih smernic v slovanskem slovaropisju prinas%a jezikoslovno utemeljene predloge za konsistentno uslovarjanje tovrstne leksike, zlasti v zvezi z izborom večbesednih leksemov, z mestom večbesednih leksemov znotraj slovarskega članka, z razlikovanjem tovrstnih večbesednih leksemov od frazemov, z obravnavanjem (pomensko neprozornih) terminoloških zvez, z upoštevanjem morebitne variantnosti, sinonimije in večpomenskosti večbesednih 9 leksemov ter v zvezi s slovarskimi razlagami vrstnega pridevnika kot sestavine samostalniškega večbesednega leksema. Leksikalnopomenske lastnosti večbesednih leksemov, ki potrjujejo leksemskost stalnih besednih zvez, so v pričujoči disertaciji osvetljene s treh vidikov. S pomenskosestavinskega vidika so prikazane pomenska zgradba večbesednega leksema in njene spremembe, ki so povezane s pomenskimi prenosi (sestavin) stalnih besednih zvez. S pomenotvornega vidika so obravnavane vrste pomenskih prenosov (sestavin) stalne besedne zveze; posledica le-teh so različne stopnje pomenske zlitosti sestavin večbesednega leksema. Teza o leksemskosti stalnih besednih zvez se potrjuje tudi z vključitvijo skladenjskobesedotvornega vidika, tj. z možnostjo pretvorbe samostalniških zvez z desnim samostalniškim prilastkom v medponskoobrazilne zloženke. Pretvorba služi tudi kot prikaz različnih izraznih možnosti določenega pomenskega razmerja med dvema samostalnikoma (samostalnisška besedna zveza z desnim samostalniškim prilastkom kot predstopnja samostalniške besedne zveze z levim pridevniškim prilastkom (popridevljenje) ali kot skladenjska podstava zloženke). Poleg tega omogoča natančnejšo razčlenitev pomena (sestavin(e)) večbesednega leksema, kar je neposredno uporabno za slovarske razlage določenih tipov večbesednih leksemov - pomensko prozornih in takih z leksikaliziranim pomenskim prenosom sestavin(e), kjer je to razmerje vodno.

Pravice