Predstavljena doktorska disertacija obravnava snovanje in strukturiranje novih konceptov in modelov proizvodnih sistemov. Disertacija temelji na naslednjih hipotezah: 1) da bo razvoj koncepta in modela kibernetsko-fizičnih proizvodnih sistemov omogočal realizacijo učinkovitejših in bolj odzivnih mrežnih proizvodnih sistemov in 2) da bo na osnovi razvitega koncepta in modela mogoče modeliranje, upravljanje in krmljenje naprednih, kibernetsko-fizičnih proizvodnih sistemov v realnem času. Predlagani so novi koncepti proizvodnih sistemov, ki temeljijo na prestrukturiranju organizacijskih in sistemskih proizvodnih struktur na različnih nivojih. Prav tako so definirane medsebojne interakcije elementov takšnih sistemov, prek katerih je omogočen hitrejši in učinkovitejši dostop do informacij. Pravočasna izmenjava informacij omogoča upravljanje in krmiljenje novih, naprednih proizvodnih sistemov, kot so kibernetsko-fizični proizvodni sistemi v realnem času. Razširjen je ontološki modelirni okvir za modeliranje naprednih proizvodnih sistemov in njihovih elementov ter njegova aplikacija v domeno kibernetskega pristopa k upravljanju, vodenju in krmiljenju proizvodnje v naprednih proizvodnih sistemih, kot so kibernetsko-fizični proizvodni sistemi. Uvedena je nova funkcija samoorganizacije na nivoju elementarnega delovnega sistema in prikazani so eksperimentalni rezultati uporabe kibernetskega pristopa k upravljanju, vodenju in krmiljenju proizvodnje s simulacijo na realnih industrijskih podatkih.

Pravice