Razdor, odpoved in odstop od pogodbe

slovenski

2011

kršitev pogodbe   neizpolnitev   obligacijsko pravo   odpoved trajnih pogodbenih razmerij   odstop od pogodbe   pogodbe   pogodbeno pravo   preklic pogodbe   prenehanje pogodbe   razdor

Inštitut za primerjalno pravo pri Pravni fakulteti v Ljubljani IPP-PF

Avtor predstavi predpostavke in pravne posledice treh različnih načinov enostranske prekinitve pogodbe v slovenskem pravu. Prispevek po uvodni predstavitvi problematične terminologije Obligacijskega zakonika obravnava odstop od pogodbe (razdor) kot posledico kršitve pogodbenih obveznosti. Osnovna predpostavka odstopa je potek dodatnega roka, preostale predpostavke se razlikujejo glede na to, ali gre za neizpolnitev (zamudo) ali za izpolnitev s stvarno oziroma pravno napako (jamčevanje). Odstop ne izniči pogodbe v popolnosti, ampak jo preoblikuje v razmerje pogodbenega vračanja in odškodninsko razmerje. Poleg tega nekateri deli pogodbe, npr. arbitražna klavzula, ostanejo v veljavi. Odstop učinkuje retroaktivno (ex tunc) le pri pogodbah, ki se izpolnijo naenkrat, medtem ko pri trajajočih razmerjih praviloma učinkuje le za naprej (ex nunc). Odstop od pogodbe (preklic) kot zakonska pravica premisliti si v določenem kratkem roku po sklenitvi pogodbe (cooling-off period) obstaja le pri nekaterih vrstah pogodb med podjetji in potrošniki. Učinkuje praviloma retroaktivno (ex tunc). Odpoved trajnih razmerij, ki nimajo določenega časa trajanja oziroma mehanizma prenehanja, je prav tako enostranska oblikovalna pravica, ki ni posledica kršitve. Učinkuje le za naprej (ex nunc).

28.11.2016