Kriteriji in indikatorji za analizo primernosti gospodarske rabe vode : doktorska disertacija
Criteria and indicators for suitability analysis of economic water uses : doctoral thesis

slovenski

doktorska dela

2018

calibration   civil engineering   criteria   Disertacije   doctoral thesis   ecological status   ekološko stanje   genetic algorithms   genetski algoritmi   gradbeništvo   grajeno okolje   Hidroenergetika   hydropower   III. bolonjska stopnja   indicators   indikatorji   kriteriji   multiple criteria analysis   primernost   raba voda   suitability   thesis   umerjanje   večkriterijska analiza   Vode   water resources use

Univerza v Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo
(Obvezni izvod spletne publikacije)

V nalogi je na podlagi podanih izhodišč in usmeritev podrobno predstavljen razvoj večkriterijske metode (metoda MCA) za analizo in določanje primernosti obravnavanih območij ali porečij za gospodarske rabe vode. Poudarek je na hidroenergetski rabi vode, ki je ena od najbolj aktualnih in tudi navzkrižnih s cilji doseganja dobrega stanja voda. Metoda MCA kot novost na tem področju vključuje postopek umerjanja vrednosti iskanih modelnih parametrov (modelnih spremenljivk) metode MCA. Umerjanje temelji na izboru podatkov za umerjanje, ki predstavljajo odseke ali območja, ki so primerni in neprimerni za analizirano vrsto gospodarske rabe vode, ter na izboru ciljne funkcije, s katero se ocenjuje uspešnost določenega seta izbranih vrednosti za iskane modelne parametre. Ker je lahko prostor rešitev velik, metoda predvideva tudi uporabo orodij za iskanje optimalnih rešitev ali blizu optimalnim rešitvam, kot so na primer genetski algoritmi. Razvita metoda MCA je uporabljena na treh vodotokih, kjer se je izkazalo, da je za učinkovito določitev odsekov vodotokov glede primernosti za hidroenergetsko rabo potrebno manj merodajnih indikatorjev, kot se je na začetku predvidevalo. Za ovrednotenje uspešnosti metode je v nadaljevanju izvedena primerjalna analiza, ki vključuje primere z različnimi izhodišči, kot so drugačen način določitve vrednosti modelnih spremenljivk, drugačna izbira podatkov za umerjanje ter drugačen način vrednotenja in ocenjevanja variant po določenem indikatorju. Dodatno je bila izvedena še primerjalna analiza na drugem vodotoku, na katerem so se primerjali rezultati z upoštevanjem umerjenih vrednosti modelnih spremenljivk z rezultati, ki so bili na tem vodotoku predhodno že pridobljeni in so upoštevali vrednosti modelnih spremenljivk, ki so bile določene na podlagi strokovne presoje s sodelovanjem deležnikov. V zaključku so podane razprava o glavnih ugotovitvah in uspešnosti razvite metode MCA, potrditev delovnih hipotez ter potreba po dodatni potrditvi in nadaljnjem delu.

12.05.2023