Opis
Namen prispevka je identificirati ter z več gledališč osvetliti težave, s katerimi se srečujejo slo-venski študenti, ko pišejo v portugalščini, ter predstaviti didaktične strategije, ki bi utegnile biti ustrezne za reševanje teh izzivov. Ker se zavedamo, da je pisanje kompleksna in kognitivno zah-tevna naloga, naša raziskava, umeščena v kontekst univerzitetnega jezikovnega programa ter univerzitetnih študentov, poudarja pomen spodbujanja njihovih pisnih in jezikovnih kompetenc, torej veščin, ki so med seboj tesno prepletene. Teoretični okvir, ki ga predstavljamo, izpostavlja splošne težave pri pisanju v drugem jeziku, primerja določena slovnična ter širše jezikovna področja v portugalščini in slovenščini ter ponuja vpogled v izzive, s katerimi se srečujejo slovenski študenti. Pilotna študija, ki smo jo izvedli s študenti prvega in drugega letnika univerze, katerih naloga je bila napisati razlagalni zapis, je potrdila, da so težave pri pisanju, ki smo jih opredelili pri pregledu literature - glede formata, informacij, leksike in sintakse -, področja, ki zahtevajo dodatno pozornost in čas v učilnicah portugalščine kot drugega jezika. Natančneje, kar zadeva slovnico, je naša analiza skušala pokazati, da v portugalščini obstajajo določena slovnična področja, ki se do-tikajo besednih vrst ter skladenjskih struktur, katerih jezikovno delovanje zaradi določenih razlik z njihovim maternim jezikom predstavlja izziv za slovenske študente. Na podlagi analize težav, ki izhajajo iz teh področij, predlagamo nekaj didaktičnih strategij, katerih namen bi bil pomagati študentom pri premagovanju težav pri pisanju, hkrati pa razvijati njihove avtonomne, metalingvi-stične in ustvarjalne veščine reševanja teh problemov. Naš znanstveni prispevek skuša prispevati k spodbujanju pedagoških dejavnosti, ki temeljijo na učinkoviti primerjavi med jeziki, ustvarjalni uporabi digitalnih virov ter ustvarjanju samostojnih avtentičnih gradiv.