Opombe
Zaključek športne kariere velja za posebno tranzicijo v življenju športnikov, v kateri je prisotno tveganje za različne težave in abstinenčne krize. Precej raziskav poroča o tem, da so nekateri športniki doživeli določene tranzicijske težave in negativna čustva po koncu kariere. Športniki, ki doživljajo stiske in težave po koncu kariere, pogosto niso deležni ustrezne socialne podpore oziroma redkeje iščejo strokovno pomoč. Na področju psihologije športa so na voljo različne intervencije in podporni programi. Zaradi celovite obravnave športnikov in kompleksnosti njihovih problemov po koncu kariere je možno predlagati alternativne oblike pomoči. V doktorski disertaciji smo zato želeli raziskati nekatere tranzicijske dejavnike in doživljanje športnikov po koncu kariere z vidika relacijske družinske terapije, ki predstavlja, s celovitejšim in globljim naslavljanjem tranzicijskih problemov, alternativno terapevtsko intervencijo. Doktorska disertacija z naslovom Abstinenčna kriza pri športnikih po koncu kariere z vidika relacijske družinske terapije je razdeljena na teoretični in empirični del. V teoretičnem delu smo najprej predstavili dosedanje raziskovanje fenomena zaključka športne kariere, kjer smo se osredotočili na teoretske pristope, razloge za konec kariere, njene posledice in dejavnike uspešne tranzicije. Nadaljevali smo z obravnavo izbranih dejavnikov, tj. športna identiteta, odvisnost od vadbe, čustveno procesiranje in abstinenčni simptomi depresije, tesnobe in stresa, ki smo jih raziskali v empiričnem delu. V tretjem delu smo predstavili model relacijske družinske terapije, s poudarkom na relacijskem preobratu v psihoanalizi in temeljnimi mehanizmi modela. V zadnjem delu teoretičnega dela smo predstavili teološki vidik kot integrativni del športa, tako da smo analizirali Sveto pismo z vidika športa in izpostavili hrepenenje v bibličnem kontekstu kot sinonim za tranzicijske spremembe po koncu kariere. Sledil je empirični del, ki smo ga razdelili na splošni kvantitativni del in posebni kvalitativni del. V kvantitativnem delu nas je zanimala raven in povezanost dejavnikov športne identitete, odvisnosti od vadbe, čustvenega procesiranja in abstinenčnih simptomov depresije, tesnobe in stresa pri športnikih po koncu kariere. V raziskavo se je prostovoljno vključilo 98 športnikov, ki so že končali s športno kariero. Na podlagi analize vprašalnikov smo na vzorcu ugotovili ravni navedenih dejavnikov, ki so dokaj primerljive z ostalimi raziskavami. Nadalje smo ugotovili, da obstaja pri športnikih po koncu kariere statistično pomembna povezanost med ravnijo športne identitete in ravnijo odvisnosti od vadbe, ravnijo čustvenega procesiranja ter ravnijo abstinenčnih simptomov in med ravnijo čustvenega procesiranja ter ravnijo abstinenčnih simptomov, medtem ko statistično pomembna povezanost med ravnijo odvisnosti od vadbe in čustvenim procesiranjem oziroma abstinenčnimi simptomi ne obstaja.V kvalitativnem delu raziskave smo v okviru procesa relacijske družinske terapije želeli bolje razumeti doživljanje težav in abstinenčnih kriz pri športnikih po koncu kariere. V raziskavo so se vključili trije udeleženci, nekdanji športniki, ki so se soočali s težavami po koncu kariere. Zanimala nas je možnost naslavljanja in reševanja težav z vidika relacijske družinske terapije ter predvsem značilnosti in oblike doživljanja abstinenčne krize ter težav po koncu kariere. Ugotovili smo, da je probleme in doživljanje športnikov po koncu kariere možno naslavljati in reševati z uporabo modela relacijske družinske terapije. Prav tako smo ugotovili, da je doživljanje abstinenčne krize možno vsebinsko razvrstiti na pet glavnih kategorij. Športniki po koncu kariere so tako izrazili težave in krize v povezavi s telesnimi reakcijami (neprijetne organske senzacije, spremembe telesnih funkcij, slabše telesno počutje in telesne poškodbe), čustvenim doživljanjem (temeljni afekti, duševne stiske, čustveno procesiranje in razna druga občutja), športno kariero (slovo od kariere, športna identiteta in športna vadba), odnosi (lastno doživljanje, odnosi v športu, družinski odnosi in socialna mreža) in poklicno-ekonomskim statusom (izobrazba, poklic in finance). Zaključke raziskave je potrebno razumeti z upoštevanjem omejitev, predvsem v zvezi s sestavo vzorca v prvem delu raziskave in manjšim vzorcem v drugem delu raziskave, prav tako je pri razumevanju doživljanja težav po koncu kariere potrebno upoštevati individualno komponento in specifičnost posameznika. Doktorska disertacija prispeva k boljšemu razumevanju abstinenčnih kriz in težav športnikov po koncu kariere, z možnostjo uporabe modela relacijske družinske terapije kot obliko podpore športnikov po koncu kariere. Disertacija nadalje prispeva k razvoju stroke in programov, ki se srečuje oziroma so namenjeni športnikom po koncu kariere.