Kritična analiza zastaranja in prekluzije v zasebnem pravu
A critical analysis of prescription and cut-off in private law : doktorska naloga

slovenski

doktorska dela

2022

Civilno pravo   časovno omejevanje jamčevalnih zahtevkov   Disertacije   pravica do sodnega varstva   pravilo odkritja   pravna varnost   Prekluzija   primerjalno pravo   subjektivni rok   Zastaranje (pravo)

Univerza v Ljubljani, Pravna fakulteta
(Obvezni izvod spletne publikacije)

V zasebnem pravu institut zastaranja pomeni ureditev vpliva poteka časa na pravna razmerja, kjer je potrebno previdno in premišljeno tehtanje interesov strank pravnega razmerja ter javnopravnih interesov. Zgodovinski razvoj zastaranja se je v veliki meri osredotočal na interese dolžnika in na javne interese, v sodobnem času pa se – zaradi diskurza o človekovih pravicah, ki se je razširil na področje zasebnega prava – vse bolj poudarja tudi upnikove interese. Z zastaranjem se namreč poseže v upnikovo pravico do sodnega varstva, ki je konvencijska in ustavna pravica. Na teh izhodiščih temelji sodobni model zastaranja v akademskih reformnih modelih, ki se postopoma uveljavlja tudi v nacionalnih ureditvah. Njegove temeljne značilnosti so skrajšanje splošnega zastaralnega roka in vezava začetka njegovega teka na trenutek upnikove seznanitve z okoliščinami zahtevka in z osebo dolžnika, zmanjšanje števila posebnih zastaralnih rokov, prevetritev razlogov za zadržanje teka roka ter razširitev možnosti strank, da prilagodijo pravila o zastaranju potrebam svojega pravnega razmerja. Doktorsko delo podrobno analizira in kritično ovrednoti veljavno slovensko ureditev zastaranja z vidika njenega zgodovinskega razvoja ter s primerjalnopravnega vidika, kjer so poleg akademskih reformnih modelov analizirane germanske pravne ureditve, prav tako v kontekstu analize konceptualnih vprašanj niso spregledane ostale evropske ureditve in sodna praksa ESČP ter SEU. Pri tem ugotavlja, da je bila smer urejanja zastaranja v času nekdanje Jugoslavije za tisti čas napredna, kar je preprečilo večje težave pri uporabi pravil. Kljub temu so danes razvidne pomanjkljivosti, ki bi jih bilo mogoče odpraviti z upoštevanjem sodobnih smernic. Delo z zgodovinskopravnega in primerjalnopravnega vidika obravnava tudi institut materialnopravne prekluzije. Opozarja zlasti na ustavnopravno sporno zakonsko klavzulo OZ, ki v celoti izključuje uporabo pravil o zastaranju za prekluzivne roke, ter na nekatere sporne primere uzakonitve prekluzivnih rokov v domačem pravu (med njimi rokov za uveljavljanje jamčevalnih zahtevkov zaradi napak stvari), ki niso v skladu z namenom prekluzije.

15.05.2023