Effects of individual, population and environmental factors on parameters of reproductive success of female roe deer (Capreolus capreolus L.) : doctoral dissertation
Vpliv individualnih, populacijskih in okoljskih dejavnikov na izbrane parametre razmnoževalnega uspeha samic evropske srne (Capreolus capreolus L.) : doktorska disertacija

angleški

doktorska dela

2017

Disertacije   Evropa   habitati   leglo   mladiči   okoljski dejavniki   plodnost   populacijska gostota   razmnoževalni potencial   Razmnoževanje   samice   Slovenija   spolno razmerje   srna   Srnjad   starost   telesna masa   temperatura   velikost

Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta
(Obvezni izvod spletne publikacije)

Ugotavljali smo vpliv individualnih (starost in telesna masa) in okoljskih dejavnikov (več dejavnikov, ki opredeljujejo kakovost habitata) ter populacijske gostote na izbrane parametre razmnoževalnega uspeha samic evropske srne % srnjadi (Capreolus capreolus L.). Plodnost in potencialno velikost legla smo določali s štetjem rumenih telesc v jajčnikih. Analizirali smo 1894 vzorcev rodil srn (1312 jih je bilo ustreznih za nadaljnje analize), odvzetih v obdobju 2013%2015 v 85-ih loviščih vzdolž celotnega gradienta prisotnosti srnjadi v Sloveniji. Vpliv povprečne telesne mase samic v populaciji, populacijske gostote srnjadi in julijske temperature na razmnoževalno sposobnost srn smo ugotavljali tudi na nivoju celotne Evrope, in sicer z meta-analizo podatkov, zbranih iz 29 raziskav oz. 61 populacij srnjadi iz skupno 15 evropskih držav. Ugotavljali smo tudi vplive na spolno razmerje mladičev, in sicer na podlagi 39 vzorcev z že razvitimi zarodki ter s pomočjo podatkovnih baz, iz katerih smo pridobili podatke o 180-ih srnah, uplenjenih skupaj z dvema mladičema v obdobju 2013%2015. Srne v Sloveniji imajo v splošnem velik razmnoževalni potencial: 97,6 % vseh analiziranih samic (mladic in odraslih srn) je bilo plodnih (so imele ovulacijo v letu, ko so bile odstreljene), povprečna potencialna velikost legla (upoštevaje samo plodne osebke) je bila 1,85, povprečna potencialna razmnoževalna sposobnost (upoštevaje tudi neplodne osebke) pa 1,80. Na razmnoževalno sposobnost srn je imela največji (pozitiven) vpliv telesna masa srn; vpliv je tudi starostno pogojen in je večji pri mladih kot starejših srnah. Med okoljskimi dejavniki je imela največji neposredni vpliv (po izločitvi vpliva starosti srn in vpliva telesnih mas) povprečna letna temperatura: z naraščanjem le-te se razmnoževalna sposobnost srn povečuje. Vpliva populacijske gostote srnjadi na nivoju Slovenije nismo zaznali, bil pa je potrjen na nivoju Evrope, kjer je gradient populacijskih gostot precej večji kot v Sloveniji. Ugotovili smo tudi izrazite medletne razlike v razmnoževalnih parametrih mladic in razlike v potencialni velikosti legla mladic ter odraslih srn med posameznimi regijami, ki so posledica različnih klimatskih in habitatnih dejavnikov. Ugotovljeno spolno razmerje zarodkov je bilo 1:0,9 v prid samčkov, spolno razmerje mladičev pa 1:1,10 v prid samičk, izrazitega vpliva telesnih mas mater na spolno razmerje pa nismo ugotovili.

23.05.2023