Moje leto v Nikogaršnjem zalivu je avtorjevo osrednje prozno delo. Po dolgih letih popotovanj po svetu se prvoosebni pripovedovalec ustali v predmestju Pariza, ki ga imenuje Nikogaršnji zaliv. Tam v miru ustvarja, skrbi za hišo in vrt ter se sprehaja po okoliških gozdovih. S podrobnim opisovanjem svojih psiholoških doživljanj priklicuje "drugo preobrazbo", potem ko je pred leti že doživel transformacijo, ki pa ga je napadla kot neke vrste bolezen. Tokrat si preobrazbe želi in je nanjo pripravljen. Čuti, da se lahko preobrazi le v svojem novem kraju bivanja in da ne sme bežati z geografskimi premiki. Ker povsem brez potovanj ne more ne živeti ne pisati, namesto njega potujejo njegovi prijatelji. Iz njihovih pisem sestavlja drobce informacij, s katerimi jih spremlja na domišljijskih potovanjih. Prijatelji ne vedo, da piše o njih in da v svojem pisanju potuje z njimi.

Pravice