Ciklične energetske krize (2006-2009) so močno vplivale na spremembo do tedaj obstoječih energetskih odnosov med Rusko federacijo (RF) in Evropsko unijo (EU), pri čemer se je v EU ustalilo prevladujoče dojemanje energetske diplomacije RF kot negativnega sredstva prisile zunanje politike (ZP) RF, s katerim želi slednja dosegati prvenstveno (geo)politične cilje in izvrševati politiko divide et impera (pristop t. i. energetskega imperializma). V članku smo poskušali omenjeni prevladujoči znanstveno-strokovni in politični diskurz preseči ter z alternativnimi pristopi (predvsem s pristopom "vzajemne soodvisnosti") analizirati osrednje determinante formiranja in izvrševanja energetske diplomacije RF. Članek potrjuje tezo, da je treba energetsko diplomacijo RF razumeti večdimenzionalno (onkraj prevladujočega (neo)realističnega pristopa), predvsem z upoštevanjem vloge in pomena ruskih energetskih transnacionalnih podjetij (TNP) v procesu formiranja zunanje (energetske) politike RF, ki predstavlja temeljne okvire za izvrševanje energetske diplomacije RF. Osrednji cilji energetske diplomacije RF v odnosu do EU tako niso (geo)politični, temveč predvsem gospodarski.

Pravice

URN

URN:NBN:SI:DOC-K9FZD2DK

COBISSID

31144285

Objavljeno

03.05.2018

Metapodatki

Citiranje

APA:

Mancevič, Denis (2012). Diplomacija virov - instrument preteklosti ali prihodnosti. Družboslovne razprave, letnik 28, številka 69, str. 75-95. URN:NBN:SI:DOC-K9FZD2DK from http://www.dlib.si

MLA:

Mancevič, Denis. "Diplomacija virov - instrument preteklosti ali prihodnosti." Družboslovne razprave letnik 28. številka 69 (2012) str. 75-95.
<http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-K9FZD2DK>

Družboslovne razprave
2014
(Zbirni zapis)