Javnomnenjska preučevanja stopnje okoljske ozaveščenosti so usmerjena v najrazličnejše vidike onesnaževanja okolja, redko pa v preverjanje stališč o količini, načinih in oblikah rabe ali "trošenja" prostora, zlasti glede bivanjskih in poselitvenih vzorcev. Meritve in razlage okoljske ozaveščenosti so zato pomanjkljive, saj ne upoštevajo in ne zaznavajo enega ključnih problemov, tj. odnosa do ekstenzivne rabe bivanjskega prostora. V članku analiziramo povezavo med prevladujočimi vrednotnimi usmerjenostmi o bivanjskih željah v Sloveniji, ki jih povezujemo z ideologijo "protiurbanosti". Ugotavljamo, da je pomanjkanje "ekologizacije" načinov trošenja fizičnega prostora za bivanjske namene v Sloveniji strukturno. Problem identificiramo na ideološki, institucionalni, načrtovalski in individualni ravni. V javnomnenjskih raziskavah o vrednotah prostora zaznavamo fenomen afirmativnega ruralističnega domačijstva, ki se afirmativno enači z okoljskostjo. Ta fenomen pojasnjujemo s protislovno okoljsko usmerjenostjo, ko anketiranci bivanje v družinskih hišah na samem vrednotijo za okoljsko bolj sprejemljivo kakor bivanje v večstanovanjskih zgradbah v urbanem okolju.

Pravice

URN

URN:NBN:SI:DOC-KKD6YUJT

COBISSID

31451229

Objavljeno

09.07.2013

Metapodatki

Citiranje

APA:

Hočevar, Marjan (2012). Ekstenzivno trošenje bivanjskega prostora v Sloveniji. IB revija (Ljubljana), letnik 46, številka 2, str. 39-56. URN:NBN:SI:DOC-KKD6YUJT from http://www.dlib.si

MLA:

Hočevar, Marjan. "Ekstenzivno trošenje bivanjskega prostora v Sloveniji." IB revija (Ljubljana) letnik 46. številka 2 (2012) str. 39-56.
<http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KKD6YUJT>

IB revija
1991-
(Zbirni zapis)

številka

IB revija
2012
(Celotna številka)