Analiza štirih modelov komuniciranja: 1. komunikativna interakcija, 2. model prepričevanja in strateške interakcije, 3. model politične propagande, 4. strategija političnega marketinga. V stvarnosti ne omogočajo komunikativne interakcije in recipročnost se omeji na proučevanje potreb publike - zaradi učinkovitejšega vplivanja. Komunikacijski modeli se v stvarnosti ne pojavljajo v "čisti" obliki; uveljavlja se "sobivanje" dveh ali več komunikacijskih modelov. Paradigmi komunikativne interakcije in političnega prepričevanja se prepletata z modeloma strateške interakcije in politične propagande. Hkrati pa propagandna in marketinška akcija - sodobna deformacija stare galske vizije Herkula, simbola govorniške moči - "vsrkavata" model političnega prepričevanja, da bi zabrisali metode duhovne represije in si nadeli patino demokracije. V sodobni demokraciji si "zmago" laste uspešni menedžerji marketinške akcije, ne pa civilna družba in "suvereni" narod.

Pravice

URN

URN:NBN:SI:DOC-LPBEQ7MF

COBISSID

15426653

Objavljeno

04.04.2013

Metapodatki

Citiranje

APA:

Vreg, France (1992). Politično prepričevanje in strategija volilnega marketinga. Teorija in praksa, letnik 29, številka 9/10, str. 827-838. URN:NBN:SI:DOC-LPBEQ7MF from http://www.dlib.si

MLA:

Vreg, France. "Politično prepričevanje in strategija volilnega marketinga." Teorija in praksa letnik 29. številka 9/10 (1992) str. 827-838.
<http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LPBEQ7MF>

Teorija in praksa
1964-
(Zbirni zapis)

številka

Teorija in praksa
1992
(Celotna številka)