Opombe
Na področju ravnanja z odpadki smo v zadnjem času priča vse večjim zahtevam zapravilno ravnanje z odpadki, katerih cilj je snovna in energijska izraba odpadkov z minimiziranjem ostanka na odlagališčih. Ostanek odpadkov po razvrščanju, ki ga ni mogoče snovno izrabiti, istočasno pa ga ni dovoljeno odlagati na odlagališča zaradi prevelike energijske vrednosti in vsebnosti skupnega biorazgradljivega ogljika, je po hierarhiji ravnanja z odpadki edina možna rešitev. V doktorski nalogi je bilo v obsegu raziskav izvedenih vrsto laboratorijskih analiz vzorcev frakcij nenevarnih odpadkov in analiz za pripravo referenčnih vzorcev trdnega goriva iz nenevarnih odpadkov. Naloga obsega razvoj uporabe mešalnega modela, s katerim lahko poljubno spreminjamo kakovost trdnega goriva v svojstvu njegovih kemijskih in fizikalnih lastnosti,pri čemer uporabimo iteracijo različnih vzorcev vhodnih odpadnih materialov z določenimi deleži in različnimi kemičnimi in fizikalnimi lastnostmi. Razviti mešalni model omogoča hitre izračune porabe posameznih odpadnih materialov in napoved razvrstitve trdnega goriva na osnovi deležev posameznih odpadnih materialov v kakovostne razrede. Je osnova za določitev približne kakovosti trdnega goriva in posledično razreda trdnega goriva. Hkrati omogoča, da proizvajalec trdnega goriva ugotovi, ali proizvedeno trdno gorivo ustreza zahtevam uporabnika, kar bo v bodoče za proizvajalce trdnih goriv iz odpadkov izjemnega pomena. Z njegovo uporabo so dane možnosti za optimiranje kakovosti trdnih goriv iz razpoložljive mase odpadkov pri proizvajalcu. Priprava vzorcev trdnega goriva in izvedba meritev elementarnih sestavin nekovinskega in kovinskega dela v trdnem gorivu v laboratoriju pred njegovim sežigom ter podatki njihovih emisijskih vrednosti pri zgorevanju v pilotni kurilni napravi so z vidika raziskovanja pomembna ugotovitev, kako pomemben je proces sežiga trdnega goriva pri zadostni zgorevalni temperaturi, zadrževalnem času in prisotnosti kisika ter kakšna je sledljivost kovinskih elementov pri sežigu v plinastem in trdnem agregatnem stanju. Sicer so z vidika obratovalnih parametrov kurilnih naprav najpomembnejši anorganski parametri dušik, klor, fluor in žveplo, medtem ko je z okoljskega vidika zelo pomembna vsebnost težkih kovin v dimnih plinih, še posebno v primeru, ko je trdno gorivo pridobljeno iz odpadkov, namenjeno uporabi v konvencionalnih kurilnih napravah, ki nimajo visoko zmogljivega sistema čiščenja plinov, kot to imajo denimo sežigalnice. Emisijske vrednosti pri sežigu vzorcev trdnega goriva so pokazale sorazmerno veliko prekoračitev skupnega prahu v primerjavi s parametri, ki veljajo za srednje in velike kurilne naprave ter sežigalnice. V primeru sežiga ali sosežiga trdnega goriva je zato nujno potrebna vgradnja sistema za odstranjevanje trdnih delcev. Glavni delež nastalih hlapnih organskih snovi so tvorili vodik, metan in ogljikov monoksid skupaj s primarnonastalim ogljikovim dioksidom, manjši delež pa ogljikovodiki (cca 10%). Z okoljskega in tehnološkega vidika je izjemno pomemben klor, ki na eni strani povzroča tvorbo kislih komponent v emisijah, tehnološko pa je neugoden zaradi korozije v kurilnih napravah, zato je primerna uporaba trdnega goriva znizko vsebnostjo klora, v nasprotnem primeru pa je nujna dogradnja sistema začiščenje kislih dimnih plinov. Izmerjene koncentracije polikloriranih dibenzodioksinov in dibenzofuranov dajejo jasno zahtevo za skrbno vodenje procesa zgorevanja trdnih goriv iz odpadkov, in sicer tako da trdno gorivo popolnoma zgori, ter kažejo, da je potrebno proces zgorevanja trdnih goriv iz odpadkov voditi izjemno skrbno, tako da popolnoma zgorijo in da preprečimo njihov nastanek. Pepel od sežiga referenčnih vzorcev trdnega goriva je mogoče brez težav odložiti na odlagališče nenevarnih odpadkov, saj je bila večina analiziranih vrednosti daleč pod mejnimi vrednostmi, ki veljajo za ta odlagališča.