Otrokove pravice v izobraževalni politiki : doktorska disertacija

slovenski

doktorska dela

2021

Človekove pravice   Disertacije   izobraževanje   Otroci   pravice otrok

Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede
(Obvezni izvod spletne publikacije)

Doktorska disertacija daje teoretsko-analitični vpogled v razvoj izobraževalnega sistema Slovenije skozi prizmo otrokovih pravic. V teoretičnem delu naloge smo raziskali konceptualni in analitični okvir otrokovih pravic in pomen izobraževanja skozi čas. Temu je sledilo preizpraševanje tistih konceptov, ki danes utemeljujejo esencialno komponento otrokovih pravic znotraj razvitih družb, ter vzrokov težnje po njihovi implementaciji v vse družbene strukture. Nato smo na podlagi večplastno odkritih procesov ter praktičnih izhodišč naredili teoretični pregled izobraževalnih politik, ideologij in ideoloških aparatov države. Zanimalo nas je razmerje med posameznimi politikami, njihove faze formulacije ter funkcije ideologij, ki preko dinamičnih ideoloških konfliktov vplivajo na konstituiranje družbenih sistemov, med drugim tudi šole kot ideološkega aparata države. V drugem delu disertacije s politološkega vidika v okviru študije primera odpiramo vprašanje akterjev in izobraževalnih politik, vezanih na vzpostavitev sistema, ter subjekte in izobraževalne politike znotraj sistema. Za dosego ciljev smo kot osnovni metodološki okvir uporabili morfogenetski pristop Margaret Archer, ki v ospredje postavlja odnos med strukturo in delovanjem. Znotraj morfogenetskega cikla smo uporabljali kvalitativne metode, kot so deskripcija, idiografski pristop, razumevanje, interpretacija in študija primera. Skozi nalogo smo ugotovili, da je kulturno pogojevanje in strukturni kontekst, znotraj katerega se je oblikovala edukacija na Slovenskem, temeljil na nasprotovanju ideologijam predhodnega vladajočega režima. Pri tem so v ospredje stopile vrednote demokracije, pravnega reda in uresničevanja človekovih in otrokovih pravic. Ugotovili smo, da so posamezni morfogenetski cikli znotraj oblikovanja vzgojno-izobraževalnega sistema vedno vezani na ideološko zainteresiranost ali nujnost na podlagi družbenih pritiskov in prioritetno obravnavajo tista področja ter v ospredje postavljajo tiste vrednote, h katerim kot politične stranke, združene v koalicijo, sledijo. Zmaga znotraj cikla je pri tem odvisna od moči udeleženih akterjev. Moč akterjev pa je zaradi njihove kontinuirano spreminjajoče se pozicije znotraj sistema fluidna in v posameznih obdobjih nepredvidljiva.

11.05.2023