Opombe
Nekdanja jugoslovanska republika Bosna in Hercegovina (BiH) je od leta 1992 samostojna demokratična republika s tržno usmerjenim gospodarskim sistemom. Vstop v državno samostojnost je zaznamovala državljanska vojna, ki se je končala leta 1995 s sklenitvijo Daytonskega mirovnega sporazuma (DMS), katerega del je aktualna Ustava BiH. Doktorska disertacija naprej predstavi ustavni razvoj BiH, nato pa obravnava Ustavo BiH, predvsem njen nastanek, zgradbo, vsebino in temeljne značilnosti. Ker se Ustava BiH spreminja po vnaprej določenem togem ustavnorevizijskem postopku, disertacija podrobno opiše vse njegove faze in dva njegova značilna mehanizma: entitetsko in nacionalno glasovanje. Sledita predstavitev edine dosedanje spremembe Ustave BiH in navedba neuspelih poskusov širše ustavne reforme. Ker je na mednarodni ravni prednostni cilj BiH vključitev v Evropsko unijo (EU), prikaže disertacija razvoj in organizacijo EU, njeno širitveno politiko, pogoje za članstvo v Uniji in vse korake pristopnega procesa, pri čemer je poudarek na dosedanjem procesu pridruževanja BiH k EU. BiH mora do vstopa v EU izpolniti pristopne pogoje in uskladiti svoj pravni red s pravnim redom EU. Kljub želji, da so ustave čim bolj trajne in stabilne, nenehni družbeno-politični razvoj narekuje spremembe tudi na ustavnopravni ravni. Jedro doktorske disertacije tako predstavljajo ustavne spremembe, ki so po mnenju avtorice potrebne za vstop BiH v EU. Ustava BiH kot temeljno ustavno načelo, na katerem temelji celotna organizacija bosansko-hercegovske oblasti določa načelo konstitutivnih narodov - Bošnjakov, Hrvatov in Srbov. Na podlagi omenjenega načela so trije narodi privilegirani, ostalo nekonstitutivno bosansko-hercegovsko prebivalstvo pa je diskriminirano. Doktorska naloga raziskuje, na kakšne načine je možno aktualno ustavno diskriminacijo odpraviti, pri čemer analizira s strani bosansko-hercegovskih političnih strank in neodvisnih avtorjev podane ustavnorevizijske predloge. Predstavljene so tudi sodbe Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) v zadevah, kjer je le-to potrdilo diskriminatornost določb Ustave BiH, saj je BiH kot članica Sveta Evrope zavezana k njihovi implementaciji. Po koncu bosansko-hercegovske vojne leta 1995 je, kljub proklamirani parlamentarni demokraciji, nadzor nad delovanjem BiH prevzela mednarodna skupnost. Čeprav je od takrat minilo že skoraj 24 let, v BiH še vedno deluje Urad Visokega predstavnika mednarodne skupnosti (OHR), čigar delovanje je v disertaciji kritično ocenjeno. Zato EU in mednarodna skupnost stalno pozivata BiH k popolnemu prevzemu samostojnega vodenja lastne države, za kar pa je potrebna okrepitev institucij državne oblasti. Za boljše razumevanje aktualne nesorazmerne porazdelitve pristojnosti med državno oblastjo in entitetama, Republiko Srbsko (RS) in Federacijo BiH (FBiH), se disertacija dotakne tudi oblike državne ureditve BiH. Pri tem se ne omeji zgolj na prikaz problematike, pač pa poda različne ustavnorevizijske predloge nove državne ureditve BiH in okrepitve državne oblasti. Hkrati poudarja disertacija potrebo po prestrukturiranju institucij in organov državne oblasti, pri čemer ne samo da opozarja na aktualno razdrobljenost in potratnost državnega aparata, temveč predstavi ustavnorevizijske predloge posameznih institucij na državni ravni. Avtorica se dotakne tudi bolj formalnih ustavnorevizijskih razlogov, kot so zagotovitev ustavne podlage za prenos državne suverenosti na organe EU, sprememba razmerja med pravom EU in nacionalnim pravom BiH, sprememba pristojnosti temeljnih državnih organov v zadevah EU in spremembe, ki se nanašajo neposredno na državljane BiH. Na koncu disertacije poda avtorica sklepne ugotovitve in lasten ustavnorevizijski predlog. Ta vsebuje vse spremembe, ki so po njenem mnenju potrebne, da lahko BiH vstopi v EU kot samostojna in delujoča država, ki spoštuje evropske demokratične standarde in izvaja pravni red EU.