Multikulturalizem in diskurz tolerance v dobi globalnega kapitalizma in neorasizma

slovenski

2010

letnik 21, številka 5/6

multikulturalizem   toleranca    neorasizem   depolitizacija   človekove pravice 

Slovensko društvo raziskovalcev šolskega polja
(Obvezni izvod spletne publikacije)

Članek pod drobnogled postavlja multikulturno politiko evro-atlantskih držav ter spremljajoči diskurz tolerance, izpostavljajoč njuno vlogo pri opravičevanju in naturalizaciji novih oblik marginalizacije in izključevanja tistih, ki jih ta politika postavlja za rasializirane druge. Pri tem pokaže, da je za institucionalni multikulturalizem evro-atlantskih držav značilno, da pod prevleko tolerance in liberalne pluralnosti promovira le simbolično vključitev etnizirano označenega drugega, saj je ta hkrati poustvarjen za kulturno specifičnega in omejenega s strani kulture ter na ta način iz njenega jedra izvržen. Tvorno in določujoče družbeno središče evro-atlantskih skupnosti je tako še naprej zamišljeno izključno kot belsko; to pa je slikano kot razbremenjeno kakršnekoli ukalupljenosti s strani kulture, saj je ta v primeru neetniziranega drugega preosmišljena zgolj kot vrsta proste izbire. Izraz multikulturen se zato nanaša izključno na etnizirane druge, kar priča tako o selektivni kot esencialistični rabi pojma kulture znotraj navidezno nevtralnega govora o multikulturni pestrosti in raznolikosti Zahoda. Poudarek na institucionalnem uveljavljanju politike multikulturalizma, ki subjektivitete imigrantov iz dežel t. i. tretjega sveta gnete in konstruira izključno na ravni kulturno specifičnih in hkrati nepremostljivo odstopajočih razlik, predstavlja premik od biološkega determinizma h kulturnemu rasizmu. Tovrstna kulturalizacija družbe pomeni tudi strateško odmikanje pogleda od strukturalnih neenakosti in družbeno-ekonomske marginalizacije, ki krojijo usodo in življenjske pogoje rasializiranih drugih v novi evro-atlantski ekonomiji. Ker diskurz tolerance identitete etniziranih drugih izvzema iz družbeno-političnega konteksta njihovega nastanka, tudi ta pogled umika proč od procesov vzpostavljanja projiciranih družbenih razlik in načinov njihovega vpisovanja. Potek in način vzpostavljanja binarno izpeljanih in hierarhično nastavljenih kulturnih razlik ter z njimi povezana razmerja moči, ki vodijo v oblikovanje marginaliziranih, izključenih ali odklonsko vzpostavljenih drug ih, so s tem ideološko odmišljena in izbrisana, saj diskurz tolerance nanje gleda kot na že dane identitete, ki jih je sedaj potrebno preprosto tolerirati. Zato diskurz tolerance znotraj multikulturalizma evro-atlantskih držav deluje kot diskurz moči in normativnosti (Wendy Brown, 2006).

09.08.2012