Mnenja slovenskih in nizozemskih delovnih terapevtov o kognitivnem pristopu v procesu učenja učinkovitega izvajanja vsakodnevnih aktivnosti
Occupational therapists opinions about cognitive orientation to daily occupational performance approach in Slovenia and the Netherlands

slovenski

2020

letnik 19, številka 1

Activities of Daily Living   Child   delovni terapevt   izkušnje   Occupational Therapy   otrok   razvojna motnja koordinacije   rehabilitation

Univerzitetni rehabilitacijski inštitut RS – Soča
(Obvezni izvod spletne publikacije)

Uvod: Kognitivni pristop v procesu učenju učinkovitega izvajanja vsakodnevnih aktivnosti (angl. Cognitive orientation to daily occupational performance approach, CO-OP) je individualni terapevtski pristop, usmerjen v uporabnika. Avtorice so ga razvile za otroke z razvojno motnjo koordinacije. Ker se je ta pristop v zadnjih letih uveljavil v klinični praksi, smo želeli ugotoviti, kakšne so morebitne razlike pri obravnavi otrok z razvojno motnjo koordinacije med delovnimi terapevti v Sloveniji in na Nizozemskem. Metode: V kvalitativno raziskavo smo povabili po tri delovne terapevtke iz obeh držav in z njimi opravili polstrukturirani intervju. Zapise intervjujev smo analizirali po principu kvalitativne vsebinske analize. Rezultati: Vse terapevtke so med prednostmi pristopa poudarile prenos naučenih strategij na ostale aktivnosti, ki jih izvaja otrok, samostojno izbiro ciljev, vključenost staršev in aktivno udeležbo otroka. Po mnenju terapevtk je najzahtevnejši del izvedbe procesa verbalno vodenje otroka brez nameščanja otroka v določen položaj, vključevanje staršev in izbira ustreznih ocenjevalnih instrumentov. Največje razlike pri uporabi pristopa CO-OP smo našli pri diagnozah otrok, postopku vključitve otroka v obravnavo, uporabljenih ocenjevalnih instrumentih, pripomočkih in kompetencah delovnih terapevtov. Zaključek: Vsebinska analiza mnenj vključenih delovnih terapevtk je pokazala, da menijo, da je kognitivni pristop pri učenju učinkovitega izvajanja vsakodnevnih aktivnosti po njihovem mnenju učinkovit in uporaben ter ima številne prednosti pri obravnavi otrok z razvojno motnjo koordinacije. Ob tem pa se v klinični praksi lahko srečajo tudi z nekaterimi ovirami, ki otežujejo uveljavljanje tega pristopa.

22.09.2020