Sociološki vidiki odnosa mladih do staranja, starosti in starejših ljudi v slovenski postmoderni družbi : doktorska disertacija

slovenski

doktorska dela

2016

ageizem   Disertacije   medgeneracijski odnosi   mladina   Recepcija   stališča   Staranje   starejši ljudje   starost

Univerza v Mariboru, Filozofska fakulteta

Ob intenzivnem staranju prebivalstva in podaljševanju življenjske dobe v vseh družbah sveta, predvsem pa v zahodnih, postaja vse pomembnejše tako razumevanje in zaznavanje dejavnikov lastnega staranja kot tudi vzpostavljanje pozitivnega odnosa do starejših nasploh. Kljub dejstvu, da je starost lahko zdrava in produktivna, sta diskriminacija starejših in strah pred staranjem globoko zakoreninjena v kulturo sodobnih družb. Žal, tudi slovenske. Cilj doktorske disertacije je preučevati sociološke vidike odnosa mladih do staranja, starosti in starejših ljudi v slovenski postmoderni družbi. Na osnovi teoretičnih socioloških pristopov o staranju in ageizmu smo obravnavali nekatere dejavnike, ki nakazujejo razlike v odnosu do starejših in dojemanju strahu pred staranjem med mladimi. Osredotočili smo se na srednješolsko in študentsko populacijo in v raziskovalni vzorec zajeli 1234 anketiranih mladih, v starosti od 15 do 29 let (M = 19,1, SD = 3,1) na območju severovzhodne Slovenije. Rezultati analize empirične raziskave niso potrdili našega predvidevanja, da med anketiranimi mladimi prevladujejo ageistična stališča. Smo pa med anketiranimi mladimi na osnovi dobljenih empiričnih podatkov zaznali strah pred staranjem - natančneje strah pred izgubo (npr. osamljenostjo). Signifikantne razlike so se pokazale glede na spol tako v odnosu do starejših (anketirani moški so pogosteje ageistični) kot v dojemanju strahu pred staranjem (anketirane ženske v prihodnosti bolj skrbi fizični izgled in osamljenost). Prav tako smo zaznali, da med anketiranimi mladimi obstajajo razlike v dojemanje strahu pred staranjem glede na stopnjo izobrazbe in kraj njihovega bivanja. Ugotovili smo tudi, presenetljivo, da tip družine ne vpliva na stopnjo ageizma. Veliko bolj pomembna povezava se je pokazala med stopnjo ageizma in vzgojnimi slogi v družini. Nadalje lahko potrdimo tudi pozitivno povezanost med strahom pred staranjem in ageizmom, ki sta v negativni povezavi z znanjem o staranju. Na osnovi teoretičnih in empiričnih spoznanj smo izoblikovali sociološko-izobraževalni model za preprečevanje negativnega oz. ohranjanje pozitivnega odnosa mladih do starejših, za lažje premagovanje strahu pred staranjem med mladimi in, ne nazadnje, za učinkovitejšo implementacijo vsebin na področje družine, izobraževanja in medgeneracijskega sodelovanja.

08.08.2023