Opis
Izhodišča: Raziskave, ki proučujejo razlike med spoloma in njihov vpliv na funkcijski izid po trombolitičnem zdravljenju ishemične možganske kapi (IMK), imajo različne, tudi nasprotujoče si rezultate. Namen raziskave je bil proučiti klinične značilnosti in funkcijski izid oseb po IMK glede na spol. Metode: V retrospektivno raziskavo je bilo vključenih vseh 141 bolnikov, ki so bili zaradi akutne IMK zdravljeni s trombolizo v Splošni bolnišnici Celje od 1. 2. 2012 do 31.12. 2014. Podatke za analizo smo zbrali iz medicinske dokumentacije. Izključitveno merilo je bilo naknadno zdravljenje z mehansko revaskularizacijo (n=7). Za oceno razlik med spoloma smo uporabili test t in hi-kvadrat test. Funkcijski izid trombolitičnega zdravljenja smo ocenili z modificirano Rankinovo lestvico (mRS) in ga podali kot razmerje obetov. Rezultati: Delež žensk je bil 42 %, bile so starejše kot moški (povprečna razlika 9,3 leta, 95 % interval zaupanja (IZ) 5,3 % 13,3 let, p<0,001) in s hujšo stopnjo nevrološke okvare, ocenjeno z lestvico NIHSS za povprečno 3,0 točke (IZ od 0,9 do 5,0; p=0,006). Med vaskularnimi dejavniki tveganja za slab izid sta bili pri ženskah pogostejši arterijska hipertenzija (p=0,019) in atrijska fibrilacija (p=0,018). Ocenjeno razmerje obetov za slab funkcijski izid (ocena mRS 3-6) žensk v primerjavi z moškimi je bilo ob odpustu iz bolnišnice 2,5 (IZ 1,2- 5,2, p=0,017), ob kontrolnem pregledu pa 1,0 (IZ 0,3-3,2, p=0,930). Zaključki: Ženske so v večji meri zastopane v višjih starostnih skupinah, v katerih so možganska kap in pridružene bolezni pogostejše, ter ob tem utrpijo obsežnejše nevrološke okvare kot moški. To je lahko povezano s funkcijskim izidom po trombolitičnem zdravljenju.