Ocenjevanje nevarnosti zaradi delovanja drobirskih tokov na hudourniških vršajih : doktorska disertacija
Debris flow hazard assessment on torrential fans : doctoral thesis

slovenski

doktorska dela

2017

disertacije   drobirski tokovi   gradbeništvo    hudourniški vršaji   Koroška Bela,   magnituda   matematično modeliranje   metodologija   model Flo-2D   model LS-Rapid   ocenjevanje nevarnosti   plaz Stože   topografski podatki

Univerza v Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo

V disertaciji je obravnavana problematika ocenjevanja nevarnosti zaradi delovanja drobirskih tokov na hudourniških vršajih. Glavni poudarek raziskave je problematika, ki se je v preteklih raziskavah izkazala za težavno in sicer gre za klasifikacijo hudourniških območij, iz katere bi bilo razvidno ali je izbrano hudourniško območje nagnjeno k delovanju drobirskih tokov. Na izbranem nevarnem območju pa ocenjevanje magnitude potencialnega drobirskega toka in določeni deli postopka matematičnega modeliranja gibanja drobirskih tokov, predvsem povezani z reološkimi karakteristikami mešanice in vplivom topografskih podatkov o terenu, ki so osnova za izdelavo modela. Disertacija se v prvem delu osredotoča na določanje parametrov hudourniških območij in analizo različnih metod za njihovo klasificiranje. Na podlagi analize večih metod je predlagana klasifikacija na nevarna, prehodna in nenevarna hudourniška območja, ki je predstavljena na izbranem testnem območju. V analizo smo vključili v tujini in Sloveniji razvite metode in orodja s tega področja. V drugem delu disertacije je poudarek na ocenjevanju magnitude potencialnega drobirskega toka z modelom LS-Rapid, ki je uporabljen na hudourniškem območju Bele, kjer je prikazana uporaba modela za določanje nestabilnih območij na nivoju celotnega hudourniškega območja. Uporaba modela za ocenjevanje količine sproženega materiala pa je prikazana na primeru plazu Stože, kjer je izvedena analiza plazu, ki se je sprožil novembra 2000. Za določanje parametrov modela LS-Rapid, ki jih za potencialne zemeljske plazove ni možno natančno določiti, smo podali napotke o določanju mejnih vrednosti, ki so uporabne za modeliranje potencialnih zemeljskih plazov. Zaradi modeliranja gibanja drobirskih tokov na hudourniških vršajih so bile za potrebe določanja reoloških karakteristik drobirskega materiala izvedene raziskave v geomehanskem laboratoriju na vzorcih materiala, ki smo ga odvzeli na izvornem mestu plazu Stože. Na podlagi testiranja smo podali navodila, kako za model Flo-2D določati reološke karakteristike potencialnih drobirskih tokov. Prikazana je tudi analiza vpliva različnih topografskih podatkov na rezultate modeliranja gibanja drobirskih tokov. Uporabljeni so bili tako komercialni kot tudi javni topografski podatki; predvsem uporabni so se izkazali najnovejši LiDAR-ski podatki. Na podlagi lastnih rezultatov in predlogov je na koncu disertacije podan predlog metodologije za ocenjevanje nevarnosti zaradi delovanja drobirskih tokov na hudourniških vršajih in usmeritve za nadaljnje delo.

09.09.2019