Opis
Prispevek obravnava literaturo pri pouku tujega jezika, pri čemer se osredotoča na žanr lirike. Na osrednje vprašanje, ali je vpeljava literarnih besedil v tujejezični pouk smiselna in koristna, daje nedvomno pritrdilni odgovor. Pri tem se zoperpostavlja precej razširjeni tezi, da morajo obvladati učenci in učenke, dijaki in dijakinje za obravnavo literarnih besedil jezik na višji ravni. Na treh zelo različnih primerih avtentične poezije pokaže, kako lahko literarna besedila malodane brezšiv-no uvrščamo v pouk tujega jezika in katere kompetence lahko urimo prav s pomočjo poezije. Na primeru konkretne poezije, pesmi Jabolko (Der Apfel) Reinharda Döhla pokaže, da lahko literarna besedila smiselno uporabimo že od prvih ur učenja jezika naprej. Nadalje se prispevek osredotoča na enega najvidnejših predstavnikov sodobne nemške poezije, Jana Wagnerja. Njegov z jezikov-nega vidika preprost haiku z naslovom teebeutel (čajna vrečka), ki je preveden tudi v slovenščino, pokaže, kako zelo inspirativen, osvobajajoč in ustvarjalen je lahko pouk nemščine, če si le drzne-mo poseči tudi po literarnih besedilih. Nazadnje pa se razprava osredotoči še na kanoniziranega avtorja, velikana nemške književnosti Johanna Wolfganga von Goetheja. Analiza njegove pesmi Gefunden (Najdena cvetka) odstira različne možnosti obravnave besedila pri pouku nemščine: od obravnave pesmi v okviru tradicionalne poezije narave prek ekokritičnega pogleda do interpretaci-je na ravni ljubezenske tematike ter diskurzov spola (ne le) na prelomu 18. stoletja. Sklenemo lah-ko, da je poezija pri pouku nemščine kot tujega jezika smiselna, in to ne kljub temu, temveč prav zato, ker učence in učenke, dijakinje in dijake sooča z drugimi, doslej neznanimi in nenavadnimi pogledi na jezik, družbo, medosebne odnose in estetiko.