Namen članka je rekonstruirati dve pokrajini, ki ju Mihovil Pavlinović gradi na uvodnih straneh svojega potopisa Puti (Godine 1867-75). Politično delovanje tega dalmatinskega duhovnika je bilo usmerjeno v združevanje hrvaških pokrajin in pohrvatenje raznarodene in odtujene (mestne in otoške) Dalmacije. Za dosego svojega cilja gradi preporoditeljski popotnik-pripovedovalec kontrastni podobi južne in severne Hrvaške. Prispevek prikazuje, katerih stilističnih sredstev se pri tem poslužuje in kako poskuša vplivati na bralca, torej pridobivati podpornike pripojitve Dalmacije k Hrvaški banovini. Sklicujoč se na polisenzorne izkušnje, vključno z osnovnimi fiziološkimi potrebami, konstruira Pavlinović kontrastna svetova in kontrastna prostora: severnohrvaški zemeljski raj in južnohrvaško mrtvilo/pokopališče (dnevni in nočni svet). Prav tako prikazuje tesno povezanost kulture in mentalnosti s prostorom, pokrajino, naravo. V skladu z nalogami preporoditeljske književnosti predstavljajo pokrajine Troedine kraljevine, kot jih upodablja, literarnoideološke pokrajine. V raziskavi se naslanjam na humanistično geografijo in prostorski obrat.

Pravice

URN

URN:NBN:SI:DOC-WTCNY526

COBISSID

71630946

Objavljeno

21.10.2021

Metapodatki

Citiranje

APA:

Pieniążek, Krystyna (2020). Dalmacija i banska Hrvatska u Pavlinovićevim Putima (Godine 1867-75). Slavistična revija, letnik 68, številka 1, str. 91-102. URN:NBN:SI:DOC-WTCNY526 from http://www.dlib.si

MLA:

Pieniążek, Krystyna. "Dalmacija i banska Hrvatska u Pavlinovićevim Putima (Godine 1867-75)." Slavistična revija letnik 68. številka 1 (2020) str. 91-102.
<http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WTCNY526>

Slavistična revija
1948-
(Zbirni zapis)