Meddržavno sodišče v Haagu ni pristojno odločati o zakonitosti uporabe sile v sporu med Srbijo in Črno goro ter članicami Nata

slovenski

2005

Meddržavno sodišče v Haagu   mednarodna sodišča   mednarodni spori   mednarodno pravo   pristojnosti

IUS SOFTWARE d.o.o.
(Obvezni izvod spletne publikacije)

Vlada Zvezne republike Jugoslavije (od 4. februarja 2003 se imenuje Srbija in Črna gora) je 29. aprila 1999 sprožila postopek pred Meddržavnim sodiščem v Haagu in obtožila deset članic NATA, da so domnevno sodelovale pri intervenciji in bombardiranju takratne Zvezne republike Jugoslavije in tako kršile mednarodno prepoved uporabe sile, prepoved vmešavanja v notranje zadeve druge države in prepoved kršitve suverenosti držav. Pri ugotavljanju pristojnosti je sodišče moralo odgovoriti na temeljno vprašanje: ali je bila Srbija in Črna gora na dan vložitve tožbe pogodbenica Statuta Meddržavnega sodišča v Haagu oziroma ali je bila članica Združenih narodov. Republika Srbija in Republika Črna gora sta ustanovili Zvezno republiko Jugoslavijo, ki je zagovarjala načelo kontinuitete mednarodne pravne osebnosti Socialistične federativne republike Jugoslavije in njenega članstva v Združenih narodih. Sodišče je ugotovilo, da je bil položaj Zvezne republike Jugoslavije v Združenih narodih v obdobju med letoma 1992 in 2000, ki je sledil razpadu Socialistične federativne republike Jugoslavije, dvoumen in odprt za različne razlage. Razlog za to je med drugim dejstvo, da pristojni organi Združenih narodov niso povsem jasno definirali pravnega položaja Zvezne republike Jugoslavije v razmerju do Združenih narodov. Sodišče je odločilo, da se je posebni položaj Zvezne republike Jugoslavije končal z novim razvojem leta 2000. Zvezna republika Jugoslavija je namreč po padcu Miloševićevega režima prenehala zagovarjati kontinuiteto članstva Socialistične federativne republike Jugoslavije v Združenih narodih. Namesto tega je 27. oktobra 2000 zaprosila za vstop v Organizacijo Združenih narodov in 1. novembra istega leta postala nova članica te organizacije. Sprejem v članstvo po mnenju sodišča ne more imeti učinka za nazaj, torej za obdobje po razpadu in prenehanju obstoja Socialistične federativne republike Jugoslavije. Posebni položaj po razpadu zato ni mogel pomeniti članstva Zvezne republike Jugoslavije v organizaciji. Srbija in Črna gora ob vložitvi tožbe ni bila članica Združenih narodov in zato tudi ni bila pogodbenica Statuta Meddržavnega sodišča v Haagu. Zaradi teh razlogov je sodišče odločilo, da nima pristojnosti odločati o zahtevah Srbije in Črne gore.

26.01.2021