Opombe
Uvod: Uspešnost raziskovalnega dela ocenjujemo z objavo rezultatov znanstvenega raziskovanja avtorjev v uglednih znanstvenih publikacijah (predvsem v mednarodnih znanstvenih revijah) in s citiranjem njihovih objavljenih del. Spremljanje in širjenje znanstvenih dosežkov je bistveni element raziskovalnega dela ter sistema znanstvenega informiranja in komuniciranja. Osnovni cilj doktorskega dela je preučiti povezanost med objavljanjem rezultatov znanstvenega raziskovanja in uporabo znanstvene literature, dostopne v konzorcijih, v slovenskem univerzitetnem prostoru. Metode: Raziskava, ki smo jo opravili, obsega več sklopov in vključuje raziskovalno dejavnost Univerze na Primorskem. Prvi sklop je sistematična analiza statistike uporabe konzorcijev ScienceDirect, SpringerLink in WileyOnline za obdobje 2010-2014. Pregledali smo seznam in število dostopnih znanstvenih revij v omenjenih treh konzorcijih ter ga primerjali s seznamom in številom uporabljenih revij v naštetih konzorcijih v preučevanem obdobju. Drugi sklop zajema objavljene znanstvene članke iz bibliografskih zbirk Web of Science in Scopus raziskovalcev primorske univerze v analiziranem obdobju s poudarkom na znanstvenih revijah, v katerih so bili članki objavljeni, in na citiranih virih, ki so jih raziskovalci primorske univerze navedli v objavljenih člankih. V analizi smo kot približek kazalnika kakovosti objavljenih člankov upoštevali četrtine uporabljenih znanstvenih revij. Rezultate smo primerjali s podatki o uporabi konzorcijev ScienceDirect, SpringerLink in WileyOnline. V tretjem sklopu raziskave smo opravili spletno anketo o uporabi in namenu uporabe elektronskih informacijskih virov. K sodelovanju smo povabili vse raziskovalce primorske univerze, ki so bili na določen dan pri Javni agenciji za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije vpisani v zbirko podatkov o izvajalcih raziskovalne in razvojne dejavnosti. V zaključku anketnega vprašalnika smo jih povabili tudi k sodelovanju v raziskavi, ki smo jo opravili z ustnim intervjujem. V intervjuju smo sodelujoče spraševali o temah, ki jih je sicer vključeval že anketni vprašalnik. Vsem sodelujočim v raziskavi smo zagotovili anonimnost. Rezultati: Izsledki raziskave so pokazali, da se s povečevanjem uporabe elektronskih informacijskih virov povečuje tudi število objavljenih znanstvenih člankov raziskovalcev Univerze na Primorskem. To je očitno predvsem za obdobje po letu 2012, ko je bil raziskovalcem primorske univerze zagotovljen tudi oddaljeni dostop do elektronskih virov. Delež znanstvenih člankov, objavljenih v znanstvenih revijah prve četrtine, se je povečeval iz leta v leto in se z 18 % v letu 2011 povzpel na kar 31,5 % v letu 2014. V obravnavanem obdobju se je postopno povečeval tudi delež znanstvenih revij iz konzorcijev ScienceDirect, SpringerLink in WileyOnline, ki so jih raziskovalci Univerze na Primorskem citirali v objavljenih znanstvenih člankih, in tako s 13, 5 % v letu 2010 narasel na kar 24,8 % v letu 2014. Na anketni vprašalnik je odgovorilo 25,7 % (108) od 419 povabljenih raziskovalcev. Struktura sodelujočih v anketi in struktura zaposlenih na primorski univerzi sta bili primerljivi na vseh področjih, razen na področjih biotehnike in tehnike. Ugotovili smo, da kar 86,6 % anketiranih raziskovalcev znanstvena dela objavlja v mednarodnih recenziranih znanstvenih revijah, četrtina (24,7 %) pa v odprtem dostopu. Slabi dve tretjini (59,8 %) vprašanih pri raziskovalnem delu večkrat na teden ali vsak dan uporabljata elektronske revije, dobra polovica (51,9 %) pa tiskane knjige. Slaba tretjina (30,8 %) vsakodnevno uporablja vir ScienceDirect, dobra petina (22 %) pa vira SpringerLink in JSTOR. Ugotovili smo, da v preučevanem obdobju 2010-2014 obstaja šibka, pozitivna in statistično značilna povezava med pogostostjo uporabe tiskanih knjig in številom objavljenih znanstvenih člankov. Raziskovalci, ki več objavljajo v mednarodnih recenziranih znanstvenih revijah, namreč statistično značilno pogosteje (p = 0,024) kot informacijski vir uporabljajo baze podatkov kot raziskovalci, ki v mednarodnih recenziranih znanstvenih revijah ne objavljajo. Obstaja tudi statistično značilna povezava med področjem delovanja raziskovalcev in uporabo elektronskih informacijskih virov (ScienceDirect (p = 0,026), SAGE (p = 0,002), Emerald (p = 0,015), EBSCOhost (p < 0,001) in JSTOR (p = 0,031)). Vir ScienceDirect pogosteje uporabljajo raziskovalci s področja naravoslovja in ostalih področij, ki niso družboslovje ali humanistika, medtem ko raziskovalci s področja naravoslovja manj uporabljajo elektronske vire SAGE, Emerald in EBSCOhost. Informacijski vir JSTOR najpogosteje uporabljajo humanisti. Razprava: Na osnovi rezultatov raziskave smo potrdili vse štiri postavljene hipoteze. Hipotezo, da se s povečevanjem uporabe elektronskih informacijskih virov povečuje tudi število znanstvenih objav, smo potrdili, saj se je število objavljenih znanstvenih člankov na Univerzi na Primorskem v letih 2013-2014 v primerjavi s predhodnimi tremi leti povečalo za 40 % oz. 34 %. Ugotovili smo tudi, da obstaja povezanost med najbolj uporabljenimi elektronskimi informacijskimi viri in znanstvenimi revijami, v katerih objavljajo raziskovalci. Elektronske informacijske vire več uporabljajo raziskovalci, ki objavljajo v odmevnih znanstvenih revijah, kot raziskovalci, ki v odmevnih znanstvenih revijah ne objavljajo. Uporaba elektronskih informacijskih virov iz konzorcijev se je v analiziranem obdobju 2010-2014 iz leta v leto povečevala, hkrati se je povečal tudi delež citiranih člankov iz znanstvenih revij konzorcijev pri znanstvenih člankih, ki so jih objavili raziskovalci primorske univerze. V petletnem preučevanem obdobju so se pokazale tudi razlike med znanstvenimi vedami pri objavljanju znanstvenih člankov: največ objavljenih znanstvenih člankov v znanstvenih revijah prve četrtine je bilo na področju medicine in naravoslovno-matematičnem področju. Zaključek: Raziskovalno delo je tesno in neobhodno povezano z izmenjavo znanstvenih informacij. Pravo raziskovalno delo se torej lahko začne šele, ko so na voljo ustrezni informacijski viri. Podatek o citiranosti uporabljenih informacijskih virov je koristno orodje, ki (so)financerjem zagotavlja informacije o uporabnosti informacijskih virov, ki jih financirajo skozi leta. Prav zato so lahko rezultati naše raziskave pomemben prispevek pri ocenjevanju glede dodeljevanja sredstev javnim ustanovam za znanstveno literaturo in tudi argumentiran razlog pri pogajanjih za hitrejšo spremembo poslovnega modela založnikov glede ponudbe informacijskih virov v konzorcijih. Ti morajo slediti potrebam raziskovalcev in ne le neustavljivim težnjam založnikov zgolj po zaslužku.