Primerljivost položajev javnega uslužbenca in delavca

slovenski

2019

letnik 45, številka 6/7

delavci   delovno pravo   javni uslužbenci

IUS SOFTWARE d.o.o.
(Obvezni izvod spletne publikacije)

Avtorica ugotavlja, da je zakonodajalec ob sprejetju Zakona o javnih uslužbencih sledil cilju čim bolj enake pravne ureditve uslužbenskih razmerij v primerjavi z delovnimi razmerji delavcev v zasebnem sektorju po Zakonu o delovnih razmerjih. Cilj take ureditve je bil, da bi bilo delo javnih uslužbencev čim bolj učinkovito in uspešno ter da ne bi prihajalo do neenakega obravnavanja javnih uslužbencev glede na primerljivost položajev z delavci. Avtorica meni, da se je zakonodajalec oddaljil od tega cilja z določitvijo prepovedi uporabe načela in favorem laboratoris v korist delavca, ker delodajalec javnim uslužbencem ne sme priznavati večjega obsega pravic iz delovnega razmerja, kot so določene v predpisih in kolektivnih pogodbah, kar pa ne velja za zasebni sektor. Z uveljavitvijo Zakona o javnih uslužbencih sta položaja javnega uslužbenca in delavca postala bolj primerljiva prek instituta pogodbe o zaposlitvi, ki jo morajo za nastanek delovnega razmerja sklepati tudi uradniki. Avtorica nadalje ugotavlja, da je Ustavno sodišče presojalo ustavno dopustnost različne ureditve položaja delavca in javnega uslužbenca. Kaj je upoštevalo kot dopustno ali nedopustno delovno pravno normiranje, ki povzroči razlikovanje položaja javnega uslužbenca v primerjavi z delavcem, avtorica prikaže s posameznimi ustavnosodnimi presojami.

25.03.2020