Koncept postmodernega razumevanja vzpostavitve in ohranjanja konteksta svetovalnega in terapevtskega dela z družino je predstavljen znotraj "četrtega vala" (O`Hanlon) v razvoju psihoterapije. V konceptu etike udeleženosti (Hoffman) objektivnega opazovalca nadomesti sodelovanje, v katerem nihče nima in ne potrebuje končne besede, temveč razgovor, ki se lahko nadaljuje, tako da razumevanje in dogovor določata naslednji korak. Udeleženi v razgovoru skupaj raziskujejo (osebno, lokalno) zgodbo in soustvarjajo novo. Svetovanje in terapija sooblikujeta kontekst razumevanja, ki se ustvarja skozi socialno konstrukcijo in dialog. Vloga svetovalca in terapevta je, da (so)omogoči nastajanje odprtega prostora za pogovor v smeri skupne opredelitve in reševanja problema (Lussi), pri čemer uporabi in razvija koncept osebnega vodenja in delovnega odnosa (de Vries).

Pravice

URN

URN:NBN:SI:DOC-ZM2FWNFR

COBISSID

357989

Objavljeno

16.09.2009

Metapodatki

Citiranje

APA:

Čačinovič Vogrinčič, Gabi (2000). Vzpostavitev in ohranjanje svetovalnega odnosa. Psihološka obzorja (Ljubljana), letnik 9, številka 2, str. 81-86. URN:NBN:SI:DOC-ZM2FWNFR from http://www.dlib.si

MLA:

Čačinovič Vogrinčič, Gabi. "Vzpostavitev in ohranjanje svetovalnega odnosa." Psihološka obzorja (Ljubljana) letnik 9. številka 2 (2000) str. 81-86.
<http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZM2FWNFR>

Psihološka obzorja
1992-
(Zbirni zapis)