Breath-hold times in patients undergoing radiological examinations : comparison of expiration and inspiration with and without hyperventilation
Zadrževanje diha pri bolnikih, ki so radiološko preiskovani : primerjava časov po izdihu in po vdihu z ali brez hiperventilacije

angleški

2001

letnik 35, številka 3

dihanje   hiperventilacija   radiologija   slikovna diagnostika   zadrževanje diha

Društvo radiologije in onkologije
(Obvezni izvod spletne publikacije)

Izhodišča. Pri slikovnih preiskavah kot so računalniška tomografija, magnetna resonanca ali ultrazvok je potrebno, da bolnik zadrži dihanje. Namen pričujočešudije je bil primerjati čase zadrževanja diha po vdihu in izdihu in ocenti učinek hiperventilacije. Bolniki in metode. V študiji smo obravnavali 30 bolnikov in 19 zdravih prostovoljcev, vsi so podpisali pismeno privolenje. Čas zadrževaja diha je bil merjen po izdihu in izdihu, pred in po hiperventilaciji. Rezultati. Srednji čas zadržanega diha po izdihu (bolniki 24+-9 sekunde, prostovoljci 27+-7 sekunde) je bil značilno krajši kot po vdihu(bolniki 41+-20 sekunde, p<0.001; prostovoljci 62+-18 sekunde, p<0.001). Razlika se je značilno povečala s hiperventilacijo (40-60%, p<_0.005) po izdihu in vdihu, tako pri bolnikih kot pri prostovoljcih. Zaključki. Čeprav jezadrževanje diha po izdihu priporočlivo pri različnih slikovnih preiskavah, zlasti še pri preiskavah trupa in trebuha, pa zadrževanje dihanja po vdihu omogoča, da bolniki zadržujejo zrak znatno dlje.

16.09.2009