Postsocialistične in postjugoslovanske družbe so pod vplivom nacionalistično-konzervativne hegemonije doživele temeljito preobrazbo.Hipohondrijo uporabljam kot hevristični pojem za pojasnitev mobilizacijske sile nacionalistično-konzervativne ideologije, vseprisotnih občutkov, čustev, percepcij in dejanj, ki jih le-ta ustvarja. Trdim, da se hipohondrija kaže kot tesnobni strah pred eksistencialnimi grožnjami, bodisi notranjimi bodisi zunanjimi, in predlagam, da jo analiziramo kot kolektivni sindrom. Ta pristop nam omogoča preučevanje političnih narativov in praks, ki kažejo na pretirano, paranoidno tesnobo, ki temelji na percipiranih grožnjah politični skupnosti. Pri opisovanju in analizi družbenih ter političnih simptomov, kot so opazna skupna čustva, skupinsko obnašanje in kolektivna dejanja, se opiram na psihoanalitične teorije. V podporo glavnemu argumentu, da je hipohondrija ključna za razumevanje nacionalistično-konzervativne hegemonije, uporabljam definicijo nacionalno-konzervativne revolucije Jeana-Françoisa Bayarda in prilagajam njegovih sedem točk postjugoslovanskemu kontekstu.Kljub dominaciji hipohondrijev postjugoslovanskih družbah na kratko predstavim tudi odpore proti tako nacionalistično-konzervativni hegemoniji kot tudi neoliberalnim politikam, ki dajejo upanje na pomembne družbene in politične spremembe v prihodnosti.

Pravice

URN

URN:NBN:SI:doc-L0737RXK

COBISSID

215885059

Objavljeno

20.01.2025

Metapodatki

Citiranje

APA:

Štiks, Igor (2024). Hypochondria as collective syndrome?. Anthropos (Ljubljana), letnik 56, številka 1, str. 15-36. URN:NBN:SI:doc-L0737RXK from http://www.dlib.si

MLA:

Štiks, Igor. "Hypochondria as collective syndrome?." Anthropos (Ljubljana) letnik 56. številka 1 (2024) str. 15-36.
<http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-L0737RXK>

Anthropos
1969-
(Zbirni zapis)