V geografiji je razlaga in opis prostorske stvarnosti v 20. stoletju doživljala različne raziskovalne pristope in opredelitve. Okroglo stoletnico praznuje socialnogeografsko nazorsko dojemanje procesov v kulturni pokrajini. V drugi polovici stoletja se je v okviru družbene oziroma kulturne geografije tudi v Sloveniji/Jugoslaviji pričelo uveljavljati prepričanje, da ima pri izgledu in funkciji določene pokrajine najbolj pomembno vlogo družba oziroma človek z njemu lastnimi interesi. Pot k takemu prepričanju so tlakovale osebnosti v Evropi in Severni Ameriki. Tovrstno teorijo in raziskovalno metodologijo so nekateri slovenski geografi, po avstrijsko-nemškem vzoru, vneto zagovarjali, drugi pa predvsem zaradi skoraj izključnega zanikanja naravnogeografskih dejavnikov – nasprotovali. Na nasprotnih bregovih sta si s somišljeniki stala Svetozar Ilešič,zagovornik enovite/regionalne geografije in Vladimir Klemenčič, pobudnik »slovenske/ljubljanske šole socialne geografije«.

Pravice

URN

URN:NBN:SI:doc-PGVUJ269

COBISSID

101443843

DOI

10.3986/GV93105

Objavljeno

30.12.2022

Metapodatki

Citiranje

APA:

Gosar, Anton (2021). Protagonisti socialne geografije. Geografski vestnik, letnik 93, številka 1, str. 123-140. URN:NBN:SI:doc-PGVUJ269 from http://www.dlib.si

MLA:

Gosar, Anton. "Protagonisti socialne geografije." Geografski vestnik letnik 93. številka 1 (2021) str. 123-140.
<http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-PGVUJ269>

Geografski vestnik
1924-
(Zbirni zapis)