članek obravnava pojav ohranitve naglasa v angleških izpeljankah v luči morfološke teorije, ki predpostavlja, da so besede zgrajene po postopkih skladenjske komponente slovnice in so kot take podvržene t.i. faznemu izpisu ("phase spell-out"), kot ga za stavčni nivo predlaga Chomsky (2001), za besedni nivo pa Marantz (2001). V tem pristopu so besede pojmovane kot besedne zveze t.i. malih glagolskih, samostalniških in pridevniških jeder g, s in p, ki jih tipično udejanjajo glagolske, samostalniške in pridevniške pripone pri izpeljavi. Male besedne zveze so faze, kar pomeni, da na stopnji, ko jih kot sestavnike dodamo v drevesno strukturo besede, hkrati izpišemo njihovo dopolnilo, ki je po tem trenutku nedostopno za fonološke in pomenske spremembe od nadaljnjih sestavnikov, ki se priključijo besedi. V takem pristopu lahko ciklične fonološke pojave, kot je na primer ohranitev besednega naglasa pri izpeljavi v angleških besedah, izpeljemo s pomočjo skladenjske strukture. Analiza s fazami na besednem nivoju je posodobljena analiza, ki jo za ciklične pojave najdemo v Chomsky in Halle (1968). V članku jo nadalje primerjamo z analizo angleškega besednega naglasa v okviru optimalnostne teorije, ki jo najdemo v Burzio (1994). Burzio (1994) predlaga, da je naglas v angleščini posledica omejitev glede možnih površinskih oblik, povezava med naglasom in besedno zgradbo pa je v njegovi teoriji le stranski produkt medsebojnega vpliva omejitev.

Pravice