Opis
Pri proučevanju glagolskih zloženk v angleščini trčimo na številne probleme, med drugim tudi, kako določiti status zloženke zgolj na podlagi besedotvornega vzorca. Glagolske zloženke, ki lahko nastanejo vsaj iz treh različnih besedotvornih vzorcev, tvorijo heterogeno skupino večleksemskih enot. Prav specifičnost teh enot, da so dejansko zloženi leksemi, nas sili, da razlikujemo med zlaganjem kot besedotvornim postopkom in zloženkami kot specifično vrsto leksemov. Za glagolske zloženke kot posebno vrsto leksemov lahko ugotovimo, da imajo specifične lastnosti, tako da standardne tipologije zloženk ne morejo zajeti in zaobjeti njihove leksikalne enovitosti in raznolikosti načinov nastanka. Če sprejmemo stališče, da predstavljajo glagolske zloženke v angleščini konstrukcijske idiomatske enote, in če se odločimo za uporabo skalarnih analitičnih pojmov, ki združujejo besedotvorni in leksikalni pristop, in če vse našteto vključimo v splošni okvir kognitivnega jezikoslovja, potem pridemo do zanimivih splošneje veljavnih ugotovitev, ki zadevajo jezikovne in konceptualne posebnosti glagolskih zloženk v angleščini. Upoštevajoč trditev, ki jo lahko preberemo v Radden in Dirven (2007: 41-46), da za določanje jezikovno relevantnih konceptualnih razlik zadostujeta že dva osnovna "tipa konceptualnih enot, to so stvari in razmerja", potem moramo ugotoviti, da predstavljajo glagolske zloženke poseben problem v prizadevanju po jasnem dihotomičnem razlikovanju, saj pogosto tako na konceptualni ravni kot formalno vključujejo "stvar" (npr. to flat-hunt, to house-sit, to fellow-feel, to case-harden ipd.) in so torej bližje "stanju" kot "razmerju". Prav zato ker glagolske zloženke "stanje" profilirajo/zarisujejo kot "razmerje", delujejo kot posebni konceptualni mehanizmi, ki jih kot takih ne moremo opisati z običajnim razlikovanjem med podredno in priredno strukturo, saj stanja poimenujejo. Izhajajoč iz povedanega, pričujoči članek glagolske zloženke obravnava kot konstrukcijske idiomatske enote, ki za to, da jih lahko ustrezno analiziramo, terjajo, da priznamo pomen konceptualnih konverzijskih mehanizmov, skalarnih tipoloških in interpretaticijskih kriterijev in enovitega leksikalno-semantičnega pristopa.