La prise de la parole dans Les Contes philosophiques de Diderot

francoski

2020

letnik 53, številka 1/2

dialog   Diderot, Denis   etika govora   francoska književnost   govorna izmenjava   literarni glas

Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta
(Obvezni izvod spletne publikacije)

Diderotove filozofske zgodbe, kakor tudi večina njegovih romanov, delujejo kot latentno gledališče, ker je premi govor njihova ključna sestavina. Diderot v svojih proznih besedilih združuje oralne sestavine literarne pripovedi s formulacijo filozofske misli. Za humanista ni nič presenetljivo, če skuša do svoje interpretacije sveta priti po dveh vzporednih poteh. Prav spričo svojstvene izpeljave te dvojnosti - refleksivne in narativne - se je Diderot uveljavil kot eden najbolj dialoških pisateljev in filozofov evropskega osemnajstega stoletja. Ti dve ustvarjalni energiji sta najizraziteje prepleteni v kratkih zgodbah, napisanih med letoma 1768 in 1774. Te literarne pripovedi določa močna filozofska komponenta, ker se vztrajno odpirajo k priobčevanju temeljnih etičnih dilem: kadar se je treba soočiti z arbitrarnostjo zakonov ali poljubnostjo javnega mnenja, besedo dajejo posamezniku.

22.12.2020