Poštnina platana v gotovini
V Ljubljani, petek 27. decembra 1940
Božične besede papeža, Hitlerja,
italijanskega in angleškega kralja
Poglavarji vojskujočih se in drugih držav so za božič imeli govore svojim narodom. V govorih so razpravljali o sedanjem položaju na svetu in
o	svojih ciljih.
Najpomembnejši govor je imel sv. oče Pij XII. pri sprejemu kardinalskega zbora in je v govoru med drugim dejal, da je njegova skrb zlasti posvečena zdravljenju vojnih ran in ie posebej vojnim ujetnikom. Pred letom dni je papež povedal svoje stališče o temeljih novega miru, ki bi se moral opirati na pravico. Cerkev ne more sprejeti ene ali druge mirovne zamisli, ker si te zamisli med seboj nasprotujejo, temveč sodi, da so osnovni pogoji novega reda in miru naslednji:
Odprava sovraštva med narodi, zmaga nad medsebojnim nezaupanjem, odprava načela, da je korist osnova mednarodnega prava, odprava nasprotstev v svetovnem gospodarstvu ter uvedba vzajemnosti in bratovskega sodelovanja med narodi.
Papež je ob koncu izrazil željo, da bi se kmalu sklenil pravičen mir.
Berlin, 27. decembra. DNB. Uradno poročilo vrhovnega poveljstva pravi snoči: V noči od 25. na 26. december ni bilo posebnih dogodkov.
London 27. dec. o Poročilo angleškega letalskega ministrstva pravi, da je tudi v noči od včeraj na danes vladalo nad Anglijo popolno zatišje in da Nemci niso izvedli do davi nobenega letalskega napada. To je bila tretja zaporedna mirna 1 noč, kar predstavlja najdaljši čas brez napadov, odkar so Nemci začeli s sistematičnim bombardiranjem angleškega otočja.
. Atene, 27. decembra, m. Reuter. O poteku bo-J«v v Albaniji poročajo naslednje:
Napadi so bili kronam z uspehom in so omogočili našim četam nadaljnje prodiranje ter zavzetje nekaterih sovražnikovih postojank. Ujeli smo precejšno število sovražnikovih vojakov ter zasegli znatne količine vojnega materiala.
Italijanska letala so včeraj metala bombe na Kri. Bilo je nekaj človeških žrtev. Bombe so bile vržene tudi na otok Levcadijo, kjer ni bilo človeških žrtev.
Italijani so severno od Himare zapustili vse višine ter se umikajo	proti	Valom.	Siloviti snežni
viharji ovirajo vsako	večjo	operacijo.
Nekje v Italiji, 27, decembra, o. 202. uradno italijansko vojno poročilo pravi o bojih v Grčiji: Na grškem bojišču smo odbili sovražnikove napade na nekaj mestih. Ob tej priliki smo povzročili sovražniku težke izgube in ujeli mnogo ujetnikov. Naše bombne edinice so obmetavale z bombami pomorska oporišča in pristaniške naprave, važne za razvoj operacij, ki so v teku. Med letalskim napadom na Valono, o katerem je bilo že poročano v poročilu 201, je protiletalsko topništvo vojne mornarice sestrelilo eno sovražnikovo letalo.	_ ,	_ .	_ ,
Atene, 27. decembra, o.	Reuter.	Pri	Podgradcu
so Grki po 69 umi topniški pripravi zavzeli navzlic visokemu snegu postojanke, ki so jih dobili
V	roke Italijani s protinapadi.
Belgrad, 27. dec. m. Prometni minister je na podlagi § 6. zakona o zavarovanju delavcev v sporazumu z ministrom za socialno politiko in ljudsko zdravje predpisal uredbo o zavarovanju državnega prometnega osebja za primer bolezni, poroda, pogreba in nesreče.	t
Po tej uredbi je državno prometno osebje na področju prometnega ministrstva obvezano, da se zavaruje po določbah te uredbe. Pri prometnem ministrstvu je ustanovljen sklad, ki se imenuje »Bolniški sklad državnega prometnega osebja kraljevine Jugoslavije«. Sedež sklada je v Belgradu. Posle zavarovanja po tej uredbi opravlja glavna uprava »Bolniškega sklada« ter pokrajinske uprave tega sklada. Glavna uprava Bolniškega sklada je na občnem odde'ku prometnega ministrstva, pokrajinske uprave pa v občih oddelkih pokrajinskih ravnateljstev.
Člani se pri tem zavarovanju delijo v obvezne in neobvezne. Neobvezni so:
1. Upokojeni uslužbenci državnih prometnih ustanov.
2. Tisti, ki uživajo osebno rento.
S.. Vdove in sirote obveznih ali neobveznih Članov.
članstvo obveznih (lanov se prtčne z dnem vstopa v službo ali na delo pri državnih prometnih ustanovah. Obvezno članstvo preneha:
a) z istopom ali odpustom iz službe pri držav-«lb prometnih ustanovah;
b) s smrtjo;
e) t upokojitvijo.
Neobvetno članstvo pa preneha:
a) z izjavo c izstopu iz Članstva;
b) s prenehanjem plačevanja članarine za dva meseca;
c) z izgubo pokojninske podpore ali rente in
d) s smrtjo
Kancler Hitler je preživel božič med vojaki in delavci na zahodnem bojišču, zlasti med letalci in obrežnimi baterijami na francoski obali. Ugotovil je povsod sijajnj razpoloženje ter imel pred obrambnim delavstvom govor, v katerem je povedal naslednje geslo za bodoče:
»Pred nami je svoboda in s teni bodočnost našega naroda. Za nami so grenke izkušnje in v nas živi neomajen sklep, da iz te vojne vznikne boljša in lepša Nemčija.«
Angleški kralj Jurij je imel na sveti dan po radiu govor, v katerem je pozdravil vse narode angleškega cesarstva, ki se bojujejo za svobodo in obstanek Velike Britanije ter jim želel srečo in zmago.
Vojna prinaša navzlic svojim strahotam med vse Angleže edinstvo, ki se poraja iz nevarnosti in trpljenja. Povsod vstaja veličasten duh tovarištva, moč in skladnost duhov ter sloga okoli enega cilja. Ta sloga pri obrambi najdražjih dobrin bo ustvarila večji svet in boljše življenje. Bodočnost bo težka, toda Anglija neomajno vztraja na
| To tridnevno božično letalsko premirje pa je bilo pretrgano danes zjutraj, ko so že zgodaj priletela nemška letala čez Rokavski preliv ter se spustila v boj z angleškimi lovci. Angleško letalstvo pa je zjutraj začelo bombardirati razna pristanišča v zasedenem ozemlju, od koder Nemci pripravljajo vdor v Anglijo. Tudi daljnometni topovi na obeh bregovih Rokava so začeli davi z ognjem. Verjetno je, da so nekatera angleška letala prodrla tudi nad nemško ozemlje.
Podpore, ki jih Bolniški sklad daje svojim Članom ter njihovim družinam, se dele na glavne in postranske Glavne podpore so: 1 Zdravniška pomoč; 2. zdravila in zavojni material ter druga po-moina sredstva za zdravljenje; 3. bolniško zdravljenje v bolnišnicah; 4. zdravljenje ust in zob; 5. hranarina; 6. podpora pri porodu; 7 pogrebnine.
Postranske podpore so: sanatorijsko zdravljenje jetike, zdravljenje v kopališlih in pa kliniino zdravljenje, plombiranje zob ter tehnična dela, nabava higieničnih predmetov in drugih aparatov ter ostale podpore, ki jih odredi glavna skupščina.
Član Bolniškega sklada in člani njegove družine imajo pravico do brezplačnega zdravljenja v skladovih in vseh javnih bolnišnicah ter v tistih zasebnih bolnišnicah, s katerimi je sklenjen določen sporazum, prav tako pa tudi na univerzitetnih klinikah. Član sklada ima pravico zase in za člane svojih družin do brezplačnega zdravljenja ust in zob. Dalje imajo člani Bolniškega sklada in člani njihovih družin pravico do brezplačne bolniške pomoči za ves čas članstva brez ozira na vrsto in značaj bolezni. Članu sklada, ki je z boleznijo postal nesposoben za delo, pripada iz sredstev Bolniškega sklada denarna podpora — hranarina. Po smrti člana Bolniškega sklada izplačuje Bolniški sklad ostalim družinskim članom ali tistim, ki skr-be za pogreb, pogrebno podporo v višini 120% enega mesečnega zneska tistega zaslužka, od katerega je umrli član plačeval zadnji članski prispevek.
Uredba je bila objavljena v »Službenih novi-nah« in je že stopila v veljavo. Z istim dnem je prenehal veljati odlok o zavarovanju državnega promet, osebja za primer nezgodne z dne 30. maja 1922, z vsemi spremembami in dopolnili, kakor tudi predpisi pravilnika, razpis in odloki, ki nasprotujejo tej uredbi.
poti do zmage ter bo z božjo pomočjo odprla svetu pot do pravice in miru.
Italijanski vladar je poslal svojim vojnim silam dnevno zapoved, v kateri pravi, da bodo njegovi vojaki znali pokazati proti močnejšemu nasprotniku, da m ovire, ki bi močila ustaviti pohod Italije, s slavo ovenčane. Italijanski narod vidi v svojih vojakih poroštvo za lepšo bodočnost.
Francoski državni poglavar maršal Petain je na sveti večer poslal Francozom oklic, v katerem pravi, da je sveta noč, noč lepših upov. Iz žrlev preteklega leta se je rodila nova Francija. Povabil je vse Francoze, naj se združijo okoli njega iz ljubezni do Francije, ki bo vsak dan močnejša in bo doživela lepšo bodočnost.
Pogumen govor je imela tudi holandska
firestolonaslednica Julijana, ki ie povabila Ho-andce, naj vztrajajo z odporom proti Nemčiji in upajo, da bo tudi v tej vojni zmagala pravica.
Vsi vrhovni poveljniki vojskujočih se držav so svojim vojakom poslali posebne božične zapovedi.
Atene, 27. dec. Atenska agencija poroča: Glavni poveljnik grške vojske general Papagos je poslal dnevno povelje vojakom, v katerem pravi, da se jim zahvaljuje za junaštvo, za čustva svobode in za pojmovanje o grški časti. Grčija je v popolni svobodi proslavila božične praznike. Jezus Kristus in Mati božja, pravi Papagos, bosta zmerom z vami in bosta blagoslovila naš trud.
Državne pokojnine za bolgarske kmete
Sofija, 27. dec. m. Skupščinski odbor za kmetijstvo je imel sejo, na kateri je prerešetal zakonski osnutek o j>okojninah, ki naj bi jih v bodoče dobivali kmetje. Odbor je izdelal načrt, po katerem bodo kmetje, ki so dosegli starost GO let, dobivali na mesec po 300 levov pokojnine. Ta zakonski osnutek bo končno sestavljen na prihodnji seji, ki jo bodo vodili predsednik vlade Filov, finančni in kmetijski minister.
Potop angleškega torpednega rušilca
London, 27. dec. m. Reuter poroča: Britanska admiraliteta z obžalovanjem sporoča, da se te torpedni rušilec »Acron«, ki mu je poveljeval kapitan Wilson, potopil. Svojci častnikov in mornarjev, ki so pri tej nesreči izgubili življenje, so bili obveščeni.
Torpedni rušilec »Acron« pripada vrsti tor-pedovk »Alcaste« ter so ga spustili v morje leta 1930. Imel je 1330 ton nosilnosti ter je lahko vozil s hitrostjo 35 vozlov na uro. Oborožen je bil s 4 topovi kalibra 4 palce in sedmimi manjšimi topovi ter osmimi torpednimi cevmi. Posadka je štela 138 častnikov in mor-% nar jev.	j
25. decembrom smo iz zraka hudo bombardirali sovražnikovo oporišče. Ob tej priliki smo zabeležili zadetek na neki vojni ladji. Poleg tega smo uspešno napadli mehanizirane sile v južni Cirenaiki.
London, 27. dec. o. Reuter: Med božičnimi prazniki ni v Afriki prišlo do nobenih pomembnejših dogodkov. Angleška vojska, ki se pripravlja za splošni napad na Bardi jo, je dobila nova ojačenja. Angleško letalstvo in topništvo sta mesto še naprej bombardirala.
Kairo, 27. dec. Reuter: Vrhovno poveljstvo britanskih sil poroča snoči: Libija: Položaj se ni nič spremenil. Na sudanski meji: Neka naša patrola je uspešno prodrla vzhodno od Kasale, prizadejala izgube sovražniku, ujela enega vojaka in zaplenila nekaj materiala. Na ostalih bojiščih ni bilo nič posebnega.
Belgrad, 27. dec. m. Božični prazniki so v Belgradu potekli v popolnem miru ter političnem zatišju. Večina ministrov katoliške vere je že pred prazniki odšla na domove ter je praznike preživela tam. Tudi ostali ministri so katoliške praznike izkoristili za razna potovanja.
Tako se tudi predsednik vlade Dragiša Cvetkovič in minister brez listnice Mihajlo Konstan-tinovič za katoliški božič nista mudila v Belgradu. Predvčerajšnjim sta bila v Subotici z banom donavske banovine dr. Kijurinom. Udeležila sta se v okolici Subotice velikega lova. S predsednikom vlade je potovala v Subotico tudi njegova soproga. Dragiša Cvetkovič, gospa ter minister brez listnice dr. Konstantinovič so se pred-snočnjim odpeljali v Zagreb, kjer so prebili včerajšnji dan. Ministrski predsednik Cvetkovič in minister Konstantinovič sta se v Zagrebu nastanila v hotelu »Esplanade«, kjer sta ostala do 12. Potem sta imela daljši razgovor s časnikarji. Na njihovo vprašanje, ali je kaj novega, je predsednik vlade Dragiša Cvetkovič odgovoril:
»Sedanja politika sporazuma se nadaljuje, ker se je pokazala za najboljšo ter je rodila selo dobre uspehe. Danes tudi največji nasprotniki te politike to priznavajo. Sicer smo pa prišli v Zagreb, da vidimo, kakšen je Zagreb o božiču ter da vidimo tudi svoje prijatelje.*
Vesti 27. decembra
Vsa zavetišča proti letalskim napadom v Londonu.
zlasti hodniki podzemeljske železnice, so bili za božič okrašeni z zelenjem in božičnimi drevesci ter lučkami, po številnih zavetiščih so bili postavljeni oltarji, pri katerih so bile na sveti večer polnočnice, ljudje v zavetiščih skoraj vso noč niso spali, temveč so praznovali božič z raznimi prireditvami.
Ponesrečeni in smešni Churchillov govor jasno kaže, da se angleške vodilne osebnosti zavedajo svojega položaja ter poslednje pre-vide in upanja opirajo na možnost smešnih dogodkov. Samo obupani ljudje lahko verjamejo, da bi se Italija lahko odrekla svoji edinosti za rešitev sovražne Anglije. Ti ljudje upajo, da se bo os razbila in da bo s tem angleškim morskim roparjem omogočeno, ‘da bodo Evropo oropali in jo razkosali, piše diplomatični urednik agencije Stefani.
Predsednik Združenih držav Roosevelt bo za Novo leto imel velik govor, v katerem bo končno določil ameriški oborožitveni program ter obliko in obseg dejanske pomoči za Anglijo, je izjavil časnikarjem Rooseveltov osebni tajnik.
Dosedanji vrhovni poveljnik angleškega sredozemskega brodovja admiral Cunningham je imenovan za vrhovnega komisarja in načelnika oddelka za preskrbo in jmmorske prevoze v angleškem mornariškem ministrstvu.
V Angliji je bilo dozdaj od letalskih napadov po-
rušenih 1000 cerkva in šol, pravi uradno poročilo letalskega ministrstva.
Predsednik poljskega narodnega odbora v Londonu general Sikorski ter zastopnik češkega narodnega odbora, bivši minister Bechyne, sta si poslala pismi, v katerih poudarjata, da bosta oba odbora do konca sedanje vojne, oba naroda pa v novih državah po sedanji vojni, najtesneje sodelovala v vseh važnih vprašanjih.
Zatišje v letalski vojni med Anglijo in Nemčijo je po trditvi agencije Reuter nastalo samo zaradi slabega vremena in megle.
Štiri tisoč zajetih italijanskih vojakov so Angleži poslali v jetniška taborišča po Palestini, poroča agencija Intercontinental.
Uspešna angleška ofenziva in napredovanje v severni Afriki je velikega pomena ne zaradi osvajanja ozemlja, temveč zaradi znatnih italijanskih izgub, ki bodo občutno spremenile razmerja sil, sodi sovjetski polkovnik Popov, v glasilu sovjetske armade »Rdeča zvezda«.
Ameriška industrija bo v kratkem delala noč (a dan ter bo v enem dnevu izdelala reči, za katere zdaj potrebuje tri do štiri dni. Upamo, da bosta ameriški duh in ameriška industrija zadostila vsem potrebam, ki jih bodo prinesli bodoči časi, je govoril ameriški notranji minister Jones pred nekaj dnevi.
V angleških uradnih krogih izjavljajo, da jim ni
nič znanega o tem, da bi bilo že priletelo v London posebno italijansko odposlanstvo, ki bi se z Anglijo pogajalo za sklenitev ločenega miru. Po tem miru naj bi Italija v glavnem ohranila vse, kar je do sedaj imela, zavezati pa bi se morala, da ostane prijateljsko nevtralna. Do takega italijanskega sklepa naj bi prišlo zaradi vojaškega položaja v Albaniji in Afriki, zaradi gospodarskih in notranjih težav, poroča de Gaullova agencija AFI.
Nemški narod se zaveda svoje moči in uspehov ter zaradi tega mirno in neomajno čaka na zmago. Življenje v Nemčiji je morda preprostejše, kakor v mirnih časih, toda v Berlinu ni videti nobenega sledu o angleških letalskih napadih, piše madžarski prosvetni minister Homan, ki se zdaj mudi na obisku v Berlinu.
Hnd mraz je zajel srednjo in južno Francijo ter
severno Španijo. Debel sneg pokriva razne kraje, kjer do sedaj snega še poznali niso.
Churchillov aovor je izraz nezadostne angleške moči in volje za vojskovanje. Če bi bila Anglija tako gotova zmage nad Italijani, bi se angleški predsednik ne bavil toliko z italijanskim narodom. Ker pa Anglija_ ne more zdržati vojne in italijanskega pritiska v Sredozemlju, se obrača k političnemu mešetarjenju. Ta govor je novo priznanje, da je Anglija nesposobna odločujoče vplivati na potek vojnih dogodkov, sodi »Gior-nalc d’Italia«.
vlade v Zagrebu
In notran|i politiki
Po teh besedah se je med ministrskim predsednikom in časnikarji razpletel pogovor o perečih političnih vprašanjih, predvsem o preskrbi ljudstva s hranos vprašanju, ki je danes najvažnejše. Glede tega je Cvetkovič dejal:
»Pri vprašanju preskrbe prebivalstva s hrano je najprej treba pogledati malo okoli sebe, to »e pravi na države, ki se vojskujejo. Razume se samo po sebi, da pri nas ne more biti vse tako kakor v mirnem času.«
V	nadaljnem razgovoru pa jo predsednik vlade spregovoril nekaj besedi tudi o zunanjepolitičnem položaju ter med drugim dejal: »Naš zunanji položaj je tv«rst, kar je uspeh razumno politike, ki jo izvajamo.«
Potem sta se Dragiša Cvetkovič in minister Konstantinovič odpeljala v Radišino ulico na stanovanje finančnega ministra dr. Šuteja in mu voščila za božične praznike. Minister dr. ŠuteJ ju je pridržal tudi na kosilu. Popoldne so bili Dra-
Siša Cvetkovič, njegova soproga ter minister dr. konstantinovič na obisku pri dr. Vladku MaSku v Kupincu. Danes pa prireja ban hrvat»k« banovine dr. SubašiČ lov na banskem pos«tva B&žja-kovlna. Lova se bodo udeležile vse omenjene osebnosti.
Hud potres so imeli za božič po raznih predelih turške Anatoliie.
Konec božičnega premirja v letalski vojni med Nemčijo in Anglijo
Božična zapoved vrhovnega poveljnika grške vojske
61. dan vojne med ltall’o in Grčijo:
Italijanski umik od Himare proti Valoni
Uredba o obveznem bolniškem in nezgodnem zavarovanju državnega prometnega osebja
Na osrednjem bojišču pri Tepelenlju in pri Kh-suri je siloviti grški pritisk trajal dalje. Severno od Himai# so Grlci napredovali ter so stopili v boje z Italjf&icii.
Grško napredovanje v Albaniji se razvija v petih smereh: od Argirokastra proti Tepeleniju, od Himare proti Valoni, od Konica proti Premetiju, od Moskopolija proti Beranu ter od Podgradca pri Linu in Čuk us u.
V Albanijo so dospeli novi oddelki italijanske fašistične milice, oskrbljeni z najmodernejšim orožjem in tudi s toplo obleko, kar bi pričalo, da italijansko poveljstvo resni misli na dolgo napovedano protiofenzivo.
Grška letala so med prazniti večkrat obiskala Krf ter v nizkem letu spuščala na razne kraje božična darila, ki jih prebivalstvu pošiljajo angleški letalci v priznanje za junaško vedenje med italijanskimi napadi.
Vojna v Afriki - brez večjih dogodkov
Nekje o Italiji: 27. dec. Stefani: Italijansko uradno vojno poročilo št. 202 pravi: V obmejnih krajih Cirenaike je naše topništvo uspešno odgovarjalo hudi delavnosti sovražnikovega topništva okoli Bardije. Neka naša prednja straža v puščavi je odbila napad. V noči med 24. in
Obisk predsednika in pri dr. Mačku
Nekaj Izjav o naši zunan|l
Poslanica dr. Franca Kulovca slovenski akademski mladini:
„Bodite zvesti slovenskemu narodnemu
izročilu!"
Ljubifana od včeraf do danes
Slovenski narod se zaveda v polni meri pomembnosti in potrebe slovenskega vseučilišča. V popolni univerzi vidi potrdilo svoje narodne samobitnosti in avtonomije na kulturnem področju.
Slovenski narod se je že od leta 1870 vztrajno in načrtno boril za svoje vseučilišče. Ta borba je prišla do naj višjega izraza tik pred svetovno vojno. Dosegli pa smo svoje vseučilišče po veliki zaslugi dr. Korošca takoj po prevratu. Toda vso dobo v lastni državi je bilo treba še mnogo in mnogo težkih borb, ko je bilo naše vseučilišče ogrožano v svojem obstoju. Danes pa je ta borba načelno zaključena ter imamo popolno univerzo tudi po zaslugi velikega pokojnika.
Načelno zaključena, upam. Toda s tem naše prizadevanje za vseučilišče še ni prenehalo. Manjkajo še gmotni pogoji za pravo popolnost. Naše delo bo šlo za tem, da se zgradi popolna medicinska fakulteta s kliniko, novo osrednje poslopje, da dobe še ostale fakultete potrebne institute, stolice, laboratorije In opremo.
Ljubljana, 27. decembra.
Za četrto uro popoldne pred svetim veče-fom je bila določena blagoslovitev hišne kapele v Slajmerjevem domu na Zaloški cesti. Povabljeni gostje so prihiteli polnoštevilno, zbrali pa so se k slavnostnemu dogodku tudi vsi domačini. Tako smo videli celokupni odbor Trgovskega bolniškega in podpornega društva na čelu s predsednikom g. Erlejem Gombačem, kompletni zdravniški zbor Šlajmerjevega doma s šefo-zdravnikoin dr. Kramaričem, župnika domače šempetrske fare g. Alojzija Košmrlja, zastopnika vodstva usmiljenih sester, g. Contalo, vrhovno voditeljico bolniških sester, s. Rafaelo Hajnšek, predsednika Pokojninskega zavoda, dr. Milavca in še številne druge odličnike. Točno ob štirih pa je prihitel še prevzvišeni škof dr. Gregorij Rožman, ki je prihitel izvršit obred blagoslovitve.
Nova hišna kapela v Slajmerjevem domu je v resnici lepa. Ne samo, da je zamišljena v izpeljavi sodobno in izredno okusno po načrtih inž. arh. Omahna in Serajnika — izvedena je v vsem tudi tako, da učinkuje neverjetno prisrčno in domače. Oltar in prostor okrog njega sta napravljena zelo lepo, zlasti srečna je kombinacija med politiranim lesom in pregrinjali. Tod tudi ne manjka krstnega kamna, kajti tre-
„ Filmi
v tigri *Melodija mojih sanj« (Kino Matica). Geza von Bolvarv je spreten režiser — da je. je prav gotovo dokazal tudi tokrat, ko ic imel na razpolago hudo »simpel« libreto, v katerem smo srečali že močno »z mahom porasli« motiv o vzvišenosti prave umetnosti — Pepelke in njene malopridne sestrice »jazz-music«. Pota, pre-skušnje in srečen konec — vse po staroslavnem kroju. In tista literarno-buršikozna moška mladina, ki je deloma prepisana iz »leitfadnov« za »odločne može«, deloma pa prekopirana z orumenelih listov stare, med rožnate-pentlje, nebeško plava krila, pšenično rumene lase ter »schmachlende Herzen« zakopane poezije iz starih, dobrih, romantičnih časov. Papir, papir in zopet papir — le pristnega, osebnega čustva nikjer: vse je napravljeno po receptih in formularjih s prahom posutih pesnikov, ki so nemara res tako mislili. Namesto, da bi šli naprej, pa so se naši film ustvarjajoči sosedje tudi tod oprijeli literarne čustvene sheme mož. ki so ganili naše prababice in postali slavni po svoji nezemski nežnosti. Saj se tudi »plavanje v čustvu« prenese, če je prirejeno verjetno kakor znajo okus starih časov in razpoloženja romantičnih zaljubljencev »poživotvoriti« Francozje. Toda način, s katerim nas skuša srčno vznemiriti večina nemških režiserjev (le redke so izjeme!), nas ne more in nas ne bo mogel ogreti.
Giglija ie v filmu malo. Dve tri arije nam ta dobrodušni, zdaj že precej rejeni, pa še vedno simpatični italijanski slavček zapoje z vso bleščečo razkošnostjo svojega glasu. V potek zgodbe se po pametnem sklepu ne vtika prav nič. In to je čisto lepo, čeprav v neki meri razočara gledalce, odnosno poslušalce, ki so prihiteli v veri, da bodo ves film poslušali samo Giglija. Delce je primerno za vsakogar, ker ie hudo preprosto.
Vas pa, dragi akademiki, pozivam, da bodite tudi vredni našega slovenskega vseučilišča. Zato se poglabljajte v strokovni študij, kajti le strokovni izobraženci morejo biti v prid napredku slovenskega naroda. Posebno pa je vaša naloga, da se s študijem pripravljate za novi socialni red, ki bo v znamenju krščanske občestvenosti, ljubezni in bratstva, ne pa kapitalističnega ali razrednega egoizma, ki je kriv današnje svetovne gospodarske zmede.
Predvsem pa: bodite zvesti slovenski narodni tradiciji, ki jo označujeta katolištvo in močna slovenska narodna zavest!
V teh težkih dneh se z vso ljubeznijo in pripravljenostjo tudi na žrtve oklenite naše narodne države Jugoslavije ter se pripravljajte za delo zanjo. Najlepši zgled pri tem delu je zapustil vain in nam pokojni veliki dr. Korošec!
V Ljubljani, 19. decembra 1940.
Dr. Franc Kulovec, predsednik.
ba je vedeti, da v Šlajmerjevem domu pogosto pošlje v svet prve svoje glasove nov zemljanček. Prostor molilnice ima klopi, razporojene pred in za lepim poslikanim stebrom, v zadnjem koncu pa je harmonij.
Les za kapelo je dobavila tvrdka »Bor« in izdelala po načrtih inž. arh. Serajnika in Omahna, pasarska dela sta opravila brata Žmuca, harmonij je delo tvrdke Jenko, freske je napravil Slavko Pengov, križ in en kip bo napravil Božo Pengov, en kip Zdenko Kalin, Miha Maleš pa bo oskrbel okensko slikarijo. Hišna kapelica Šlajmerjevega doma je posvečena svetemu Jožefu.
Obrede blagoslovitve je opravil prevzvišeni škof dr. Gregorij Rožman. Blagoslovil je prostor, oltar in krstni kamen ter nove paramente, ki jih je dobila hišna kapela. Pri tej priliki pa je imel tudi lep cerkveni nagovor. Škof dr. Gregorij Romžan je izreden govornik, čigar govore vselej označujejo res pomembne, lepe in v dovršeni estetski obliki podajane misli. Dejal je med drugim, da bo kapela tiho zavetišče vseh tistih, ki se bodo hiteli Bogu priporočat v stiski in ga prosit, naj bi jim spet povrnil in učvrstil zdravje, pa tudi tisti, ki jim zdravniška veda že ne bo mogla več pomagati, bodo iz tega zavetja dobili pomoč in tolažbo, da bodo vdano sprejeli božji sklep. V kapeli pa bodo moč za izvrševanje svojega poklica in oporo v oprav*
1	jan ju svoje naporne službe v prid pomoči potrebnim dobili zdravniki in hišno strežniško osebje. Kapela bo duhovno središče, središče nadnaravnih milosti in moči v Slajmerjevem domu.
Z zavestjo, da je Slovenija dobila eno najlepših domačih kapel, so se povabljeni razšli na svoje domove.
Kakor smo zvedeli, bo danes v kapeli že prva poroka, hišna poroka, bi lahko rekli. Poročila se bo nameščenka Šlajmerjevega doma.
Celjske novice
V	cerkvi jo je zadela kap. Danes zjutraj je prišla v župno cerkev sv. Danijela zasebnica Marija Blažinčeva iz Dečkove ceste, po rodu iz Nemčije. Hipoma ji je prišlo slabo, da se je zgrudila. Zadela jo je bila kap. Prepeljali so jo v mrtvašnico okoliškega pokopališča, jutri popoldne pa bo pogreb.
Hud inraz v Savinjski dolini. Včeraj je pritisnil v vsej Savinjski dolini izredno hud mraz.
V	Celju so imeli včeraj za 19 stopinj mraza, v okolici pa 21. Danes je mraz še hujši. V mestu je toplomer pokazal 21 stopinj pod ničlo, v okolici pa celo 24 stopinj. V konjiškem in šmarskem okraju je padlo te dni za četrt metra snega, v Zgornji Savinjski dolini pa ga je padlo le nekaj centimetrov.
Ogrevalnica ZZD v Celju odprta. Celjska ZZD je odprla ogrevalnico za brezposelne. Mnogi, ki sedtj po ulicah ali hladnih kotih prezebajo, bodo dobili toplo zavetišče in zatočišče. Celjska ZZD je s tem storila veliko dejanje socialnega usmiljenja in ostvarila načrt, o katerem se je v Celju že več let govorilo, pa je vse ostalo le pri načrtih in besedah. — Celjsko meščanstvo odpretje ogrevalnice toplo pozdravlja.
Ljubljana, 27. decembra.
Mraz je pritisnil v deželo, da je kaj. Noči so jasne, nebo posuto z zvezdami, zvečer pa postaja vse bolj mrzlo. Ko pa zjutraj hitiš po mestnih ulicah v službo, pa ti ušesa skoraj otrpnejo. Tako je mrzlo, da jih skoraj ne čutiš. Še sreča je, da ni zapadel sneg, sicer bi bil mraz še občutnejši. Vsako jutro se toplomer vrti tam okrog 16 stopinj pod ničlo. V predmestjih in bolj na prostem pa kaže še nekaj stopinj nižje. Le malo ljudi je na cestah. Po cestah hite le tisti, ki morajo po opravkih, ker jih žene na pot dolžnost. Če pa le morejo, se činaprej vrnejo v sobo ali v kuhinjo, kjer je toplo. Kdo pa bo brez potrebe zmrzoval! Hvala Bogu, da je stanovanje toplo zakurjeno, da je v drvarnici še dovolj premoga in zadosti drv. Tudi vozil je malo na cestah. Redki so postali avtomobili na cestah, tudi konjske vprege bi lahko seštel na prste obeh rok. Le kraguljčke kmečkih sani je slišati zgodaj zjutraj po ulicah, ko mlekarice raznašajo mleko ali pa kmetje dovažajo na trg živila naprodaj.
Golobi in vrabci se stiskajo pod strešnimi nastavki in podstrešji. Mraz je tudi njim, pa čeprav na široko razpno svoje perje. Le glad jih prisili, da gredo iz svojega »stanovanja« na cesto po hrano.
Na sveti večer na grobu dr. Korošca
Na božični večer grob našega pokojnega voditelja dr. Korošca ni ostal zapuščen, kakor ne bo ostal sam še mnogoteri dan v bodočnosti. Prijatelji in člani JRZ so pohiteli na božični večer na njegov grob, da tam z velikim pokojnikom prežive v duhu vsaj nekaj časa. Lepo božično drevesce je bilo postavljeno na grobu. Bilo je bogato okrašeno. Številna rdeča srca so visela na drevescu. Širok slovenski trak je ovijal zeleno smrečico. Ljudje so prihajali, mnogo se jih je zbralo. Vsak je kupil plamenico, ki jo je prižgal. Tihotno Navje je zažarelo v svetlobi. Molče in odkritih glav so prišleci molili za pokoj voditeljeve duše.
Ob sedmih so fanfaristi šempetrskega krožka ZFO lepo zaigrali prelepo božično pesem: Sveta noč, blažena noč... Ljudje so pesem povzeli, a glasovi se skoraj niso slišali, ker so jih solze zalile.
V	lepem govoru se je pokojnika nato spominjal dr. Kulovec. Govor je bil božično domač. Govoril je kakor sin prezgodaj umrlemu očetu. — Za zaključek pa so vsi prisotni zapeli še božično: Glej zvezdice božje migljajo lepo... Številne svečke so zagorele na grobu. Navje je svečano žarelo v božični večer.
Lepe božične slovesnosti so se udeležili med drugimi tudi g. ban dr. Marko Natlačen z gospo, župan ljubljanski dr. Jure Adlešič z gospo, odbor JRZ in še številni znani pokojnikovi prijatelji.
Prazniki so za nami
In prazniki, lepi božični prazniki so spet za nami. Mnogim so bili v veselje, še več pa je prav gotovo tistih, katerim prazniki niso prinesli pravega veselja. Saj so jim pokazali, kakšni reveži so, kako ubožno je njihovo življenje in kako jih življenje tare. Drugim pa so bili prazniki spet v pravo radost. Obdarovani so bili bogato. Skoraj vse želje so se jim izpolnile. Sicer je pa mnogo revežev obdaroval Božiček tudi na božičnicah, ki so bile le bolj redke. Ni jih bilo toliko kakor druga leta.
Božični dan je bil oblačen. Ko ne bi bilo toliko mraza, bi prav gotovo snežilo. Tako pa je stal toplomer precej pod ničlo. Malo ljudi je bilo na cestah. Popoldne so šli ponajveč v kinematografe in gledališča, pa tudi kavarne so bile polne. Nekaj najbolj navdušenih smučarjev je vzelo dilce na rame in so mahnili smučat se kar v okolico Ljubljane, pa čeprav je le nekaj malega snega. Na Gorenjsko je odšlo le malo smučarjev, ko je pa bilo po naši »Švici« le nekaj centimetrov snega. Več dilcarjev pa je odšlo za božične praznike proti Dolenjski. Na Polževem jih je bilo mnogo, pa tudi proti kočevski strani .se jih je odpeljalo precej. Skoraj vse postojanke na dosegljaju Ljubljane so bile že nekaj dni vnaprej rezervirane.
Na Štefanovo pa je bil krasen dan. Skozi jutranje megle je kinalu prodrlo sonce in zjasnilo se je. Sonce je »toplo« posijalo. 2e zgodaj popoldne so hiteli Ljubljančani v okolico, v bližnje gostilne na krvavice, na pečenice in zelje in na pol litra cvička. Izletniki, ki so pohiteli na Šmarno goro ali k Sv. Katarini, so prišli na svoj račun. Imeli so prelep dan in prekrasen razgled. Veselo so se proti večeru vračali v mesto. Vse v vsem, prazniki so minuli še kar dobro, brez večjih nezgod. — Le smučarji so bili prikrajšani. Iz dneva v dan čakajo na' sneg. In ko ga bo zapadlo za smuko, pa bodo tudi oni pohiteli v širno naravo, v veselju in zimski opojnosti jim bodo minevale urice.
Napad sredi noči
Snoči, malo pred polnočjo, je šel Grbec Albin s svojo ženo proti domu. šla sta mirno po poti, vsaj lako pripoveduje Grbec, kar naenkrat pa je izza drevesa skočil neznan moški, ki je najprej surovo odrinil ženo, nato pa je z nožem tako nerodno zamahnil, da je Grbcu skoraj nos odrezal. Le malo se mu je še držal, ko so ga reševalci našli na cesli vsega v krvi.
Nesrečen strel v trebuh
Borovničar France je prišel za božične praznike od vojakov malo domov, da v krogu svojih domačih preživi dopust. Z bratom sta se na Štefanovo dopoldne igrala s llobertovko. Ukvarjala sta se in vrtala po flobertovki, kot ne bi smela. Le neroden prijem je zadostoval, pa se je flober-tovka sprožila in naboj je zadel Franceta v trebuh. Ker je bila poškodba težjega značaja, so bili takoj poklicani ljubljanski reševalci, ki so obstreljenca hitro prepeljali v bolnišnico.
Maribor
Maribor, 27. decembra.
Opozorilo zasebnim namščencem — članom Društva združenih zasebnih in trgovskih nameščencev, podružnice Maribor! Danes zvečer bo v Delavski zbornici društven sestanek, na katerem predavata predsednik Pokojninskega zavoda dr. Milavec in podpredsednik našega društva inž. Vinko Košir, oba iz Ljubljane. Sestanek prične ob osmih zvečer. Člane in članice vabimo, da se sestanka v velikem številu udeležijo.
Smrt uglednega moža. V Smetanovi ulici 38 je umrl v noči na Štefanovo Anton Kukovič, nadučitelj v pokoju. Smrt ga je zadela v visoki starosti 76 let. Pokojnik je bil rodom iz Ptuja, kot učitelj je služboval v Zavrču, pri Sv. Marku niže Ptuja, kot nadučitelj pa na Polenšaku in v Črešnjevcu, kjer je leta 1925. stopil v zasluženi pokoj Bil je pravi ljudski učitelj in vzgojitelj, katerega se hvaležno spominjajo številne generacije njegovih učencev. Znal jim je vcepiti veselje do domače grude, do kmetijstva, zlasti pa še do sadjarstva. V vseh krajih, kjer je služboval, so mu osia-li sadjerejci hvaležni za njegove nasvete in za praktično delo in pri vseh teh šolah so ostale za njim lepo urejene drevesnice. Bil je tudi vedno zaveden katoličan ter je v tem duhu vzgajal mladino in svoje otroke. Pokojnik zapušča žalujočo soprogo ter dva sina. Pokopali ga bodo v soboto ob 3 popoldne na mestnem pokopališču na Pobrežju. Svetila mu večna luč, preostalim naše globoko sožalje.
Na božični praznik — požar. Mariborski gasilci niso imeli niti na sam božič miru. Dopoldne okrog pol 9 jih je včeraj presenetil alarm, da gori v njihovi neposredni bližini, v starem delu Maribora na vogalu Mesarske in Vojašniške ulice. Ogenj je nastal pod stopniščem neke hiše ter je začela goreti žagovina in drva. Gasilci so požar pravočasno omejili, tako da ni napravil večje škode ter se ni mogel razširiti, kar bi bilo za ta del mesta gotovo usodno.
Posekana jelša pretrgala elektrovod. V tovarni bakra v Zgor. Bistrici je nenadoma obstal cel obrat. Prekinjen je bil električni tok visoke napetosti ter je zaradi tega stala tovarna 7 ur. Ugotovilo se je, da je pretrgan elektrovod visoke napetosli. ki je dovajal tovarni energijo z napetostjo 35.000 voltov. Poškodba se je zgodila na ta način, da so poleg elektrovoda kmetje podirali jelševa drevesa. Posekano drevo je padlo naravnost na vod ter je žice pretrgalo .
Uboj v sveti noči
Maribor, 26. decembra.
V	Košakih se je na sam sveti večer pripetil strašen dogodek, ki je razburili vso okolico. Dne 23. decembra okrog 19 sta prišla Ivan Ribič in Jožef Zorko v družbi Leopolda Karneta pred hišo viničarja Franca Fekonje. Vsi trije so bili nekoliko vinjeni ter so hoteli poravnati s Fekonjo neke račune., Fekonja je namreč vse tri obdolžil, da so kradli drva iz gozda Fekonjevega gospodarja Karla Kaufmana. Klicali so Fekonjo, naj pride iz hiše, toda ta je vrata zaklenil ter se za njihove pozive ni zmenil. Nato so pa začeli razbijati po vratih in oknih ter so mu razbili šipe ter poškodovali vrata. Nato je Fekonja.odklenil vrata ter stopil na prag. Nepoklicani obiskovalci so se ga hoteli takoj dejansko lotiti. Takrat pa je priskočil Fekonjev sin Franc, ki služi vojake v graničarski četi v Južni Srbiji, sedaj pa se nahaja doma na dopustu. Hotel je braniti očeta, pa je imel v rokah vojaški bajonet, s katerim je sunil najprej Leopolda Karneta v prsi. Zabodel ga ie v srce ter je Karnet obležal pri priči mrtev. Nato pa je zabodel še Ribiča v desno roko. Nato sta se mladi in stari Fekonja umaknila spet v hišo, zaklenila vrata za seboj ter se nista več zmenila za mrtvega Karneta, ki je ležal pred hišo ves v krvi ter ga je polagoma zakrival padajoči sneg. Ribič in Zorico sta še nekaj časa razgrajala, potem pa sta se izgubila. Čez dobro uro so prišli k Fekonjevim orožniki iz Košakov, ki so bili obveščeni o žalostnem dogodku. Našli so Karneta na pol pokritega s snegom mrtvega, na prsih mu je zevala široka in globoka rana, iz katere mu je odtekla vsa kri ter pordečila sneg daleč na okrog. Poklicali so Fekonjo, da jim odpre hišo, nakar so aretirali starega in mladega Fekonjo, potem pa so šli še po Ribiča in Zorka ter so vse skupaj odgnali v zapor. Nesrečnega Karneta pa so prepeljali v mrtvašnico.
IKIIMO MATICA Sijajen muzikalen veletilm Slavni Benlamlno Gigli p o i e I Tel. 22-41 Predstave	oani	prekrasne arije z oper „La Boheme“ in „Odl- I
_otL_^^ 2i.Url rteiodije iz sam	l
Blagoslovitev hišne kapele v Slajmerjevem domu
NA ZAPOVED__________
KRALJ I C E...
FILMSKI RO MAN
Toda, ko 6e obme, okameni, obstane kakor 6teber nepremična, zadrhti in pre- l bledi.
Kraljica Elizabeta je stala med vrati svoje 6obe.
Ali je videla, kako ga je poljubila?
Kakor blisk jo vso prešine to vprašanje.
Essex se prikloni in se odpravi proti kraljici.
»Zdi se mi, da je Penelopa zelo zaljubljena ...« reče Elizabeta posmehljivo in zlobno. »Ali setn nemara prišla ob napačnem času in motila?«
Eseex, ki je imel čisto vest in 6i ni imel ničesar očitati, na te njene besede ne odgovori 06tro.
»Saj veš, da je še obok, ki ne ve, kaj dela,« pravi.
Elizabeta pa noče odnehati.
Zlobno pristavi namigovaje:
»Da, da, otroci se razumejo . .. Res je to . ..«
Essexu se v hipu zmrači obraz.
»Kako?« vpraša. »Ali 6em te prav slišal? Ali bomo ie spet začeli e starimi,
neumnimi sumničenji? Saj vendar veš, da jaz...«
Kraljica pa mu nejevoljno in srdito pretrga besede:
»Vem samo tisto, kar vidim. Tebi se Penelopa zdi dražestna. Le nikar se ne brani, odveč bi bilol... Tudi jaz lahko ljubim druge moške razen tebe ... Saj jih ne manjka takih, ki bi mi bili všeč ... če pomislim na Egertona ali pa na sira Wal-terja, ki je res lep človek!,..«
Besno in posmehljivo ji odvrne Essex:
»Ves s srebrom oplankan! Nič več ne bo nosil srebrnega oklepa — tako 6e mi zdi!«
»Popolnoma pravilno sem uganila, da te bo srebro razjezilo! Vedela sem, da boš postal slabe volje, ko ga boš zagledal na njem, in prav sem imela! Dobro te poznam!«
»Ta moda je postala že vse preveč razširjena in splošna!« ji odvrne E«sex. sZdaj bo na vsak način moral spremeniti svojo nošnjo, prav gotovo! Nič več se ne bo tod šopiril v 6rebru!«
Oba sta se nasmejal*
V	hipu je izginila napetost.
Z domačo, 6taroznano nežnostjo jo objame.
Primeta se za roke, se spogledata, spet nasmejeta in vnovič objameta. Prisrčno jo poljubi. Ona mu vrne. Dolgo se objemata. Oba od velike sreče ponovnega srečanja in sprave postaneta prešerna in objestna.
Ona ga podraži:
»Oh, kako so si vsi moški poljubi po-1 dobni!«
»Prav taki so kakor ženski!« ji smeje odvrne.
»Pa ne moji zate!«
»Niti ne moji zate, lažnivka moja mala! Da bi te vrag odnesel!«
»Dvakrat naj odnese tebe! Rajši mi reci »čarovnica v srebru«! To me tako spominja na Raleigha!«
»Ali moraš re6 zmerom misliti nanj?«
»Zakaj pa ne bi? Saj si bil ti vendar rajši v Wansteadu kakor pri meni!«
Po teh besedah ga kakor bi se čutila hudo užaljeno, odrine preč. On ji pa vrne milo za drago. Oba padeta in 6e zakotalita po stopnicah. Potem pa sedeta in se vnovič poljubljata in nežno objemata.
Kakor hitro pa spregovorita, se spet začneta naprej za šalo obregovati in spotikati drug ob drugega v besedah, najprej nedolžno, med smehom, potem pa čisto zares, skoraj z jezo.
»Kaj pa je danes?« ona vpraša zvito.
»Četrtek!«
»Vrni se v sredo, ko bom boljše raz-ooložena!... In sicer kakšno sredo v tem
letu ... ali pa v kakšnem drugem letu!... Kaj si še vedno tu?«
»Oh, če bi mogel hkratu iti in ostati!... Zakaj mi prav za prav nisi nič pisala?«
»Zakaj se pa ti nisi vrnil?«
»Saj si vendar razglasila, da me ne boš sprejela, tudi če 6e ti javim!«
»Mogoče da sem takrat tako tudi v resnici mislila!«
»Če je kdaj vrag koga ujel, potem si ti moja!«
»Če je vrag kdaj mučil in trpinčil kakšno žensko, potem ti mene mučiš ... Pojdiva zdaj narazen, ločiva 6e, če ne, bo čedalje hujše in hujše! Pojdi, prosim te!«
»Nočem!«
»Dragi!«
»Pridi sem!«
»Robert, Robert, bodiva V6aj trenutek složna, mirna in eden do drugega od srca dobra! Hočeš?«
»Jaz že! Takoj pristanem na to, saj me vendar poznaš, da sem kakor jagnje kro-tak in mil! Tebi pa seveda ni treba biti!«
»Ti si mlad, mil in lep, in jaz hrepenim za teboj, pa bodi kjerkoli že ... Pa tudi v meni mora biti nekaj, kar te je privleklo k meni.,. Toda tisto lepo, kar naju je zbližalo, naju muči, drug drugega morava napadati... To 6e ne bo dobro končalo ... Čim dalj časa traja, tem hujše je ... tem slabše .,. Moraš oditi... Na vsak način se morava posloviti in ločiti... Ne smem te več videti . . .!
»2e pred teboj 6em to rekel, saj se
gotovo spomniš, pa, kakor vidiš, sem vendarle 6pet tu!«
Elizabeta dobro čuti in 6e jasno zaveda vse nevarnosti, ki grozi njenemu ljubemu fantu od nje same in od njegove lastne neobrzdanosti.
Dokler se poljubljata, je vse dobro.
Kakor hitro pa začneta razpravljati, se v njej ženska umika kraljici.
Elizabeta pravi:
»Ljubi vendar kakšno drugo! Oprostila ti bom!«
»Poskušal 6era drugo ljubiti, pa zaman!«
Ljubosumno plane Elizabeta:
Katere druge?«
»Niti ene same druge!«
»Katere druge, vprašam!«
»Sto drugih, če že res hočeš vedeti...! Tosoč drugih, če češ... Toda, kaj pomenijo zame vse druge, ko pa slišim samo Tvoj glas, pa čeprav se mi posmehuješ ... Če te ni zraven mene, mi je vse pueto in prazno... Pa tudi, kadar 6em s Teboj skupaj, ni nič boljše ...«
Njegove strastne, vroče besede niso mogle ostati brez učinka na kraljico Elizabeto.
Saj je konec krajev tudi ona le ženska, ki jo muči ljubezen, neodoljiva želja in hrepenenje po njem.
Toda tudi 6um jo žge,.»
Čuti, da iskreno govori.
Dobro ga pozna, tega svojega viharnega, trmastega fanta .. .
(Dalje »ledij
Maribor med božičnimi prazniki
to in tam
. Na predlog finančnega ministra je vlada predpisala uredbo, ki prinaša nekatere spremembe v odmero sodnih pristojbin. Skoraj vse pristojbine so se povečale, tako na primer pristojbina od sodnih dražb na 3%. Prav tako bodo znašale pristojbine od razsodb v znesku do 10.000 din 200 dinarjev, pri višjih zneskih pa bo znašala pristojbina 2% vrednosti spornega predmeta. Razen tega so povišane pristojbine še v mnogih drugih primerih.
V	Črni gori so visoki snežni zameti pretrgali skoraj ves cestni promet. Avtobusi so nehali obratovati na vseh cestah, ki vežejo Črno goro z Južno Srbijo ali pa s Kotorjem. Posebno slednja cesta je bila važna in zato so jo oblasti dale prvo očistiti, črnogorska mesta so ostala brez časopisov in pošte sploh, pa tudi precej telefonskih zvez je pretrganih. Nekaj boljše je v Šumadiji, vendar pa se mora tudi tam ves promet boriti z velikanskimi težavami. V Južni Srbiji je padal sneg kar štiri dni neprestano. Vlaki so imeli brez izjeme velikanske zamude, na nekaterih progah pa so morali promet tudi v celoti ustavili. V nekaterih bosanskih krajih je na-medlo snega za dva metra ali še več.
Prvih deset mesecev v tekočem letu se je naga država uspešno borila z vsemi težavami, ki jih je prinesla vojna posredno tudi nam. Tako ugotavlja poročilo Narodne banke, ki dalje pravi, da je morala država v prvi vrsti skrbeti za prehrano prebivalstva in obenem mobilizirati domačo industrijo, da bi preusmerila svoje delo tudi v tiste panoge, v katerih smo svoje potrebe doslej pokrivali z uvozom iz tujine. Pokazalo se Jei da se je zaradi prenehanja uvoza iz tujine povečalo pri nas zanimanje za izdelke domače industrije in s teni se je nujno povečala tudi zaposlenost. Med drugim govori poročilo tudi o delavskih mezdah in pobija mnenje, da povzroča Povečanje mezd skok cen in da vodi v inflacijsko Politiko. Skok cen se je začel iz čisto drugih vzrokov in so povečane delavske mezde le posledica, nikakor pa ne vzrok draginji. Od kmetijskih pridelkov našteva poročilo posebno koruzo in krompir, česar je bilo obojega letos več kakor lani in je posebno krompir dobro obrodil v hribovitih krajih, kjer ostale hrane ponavadi primanjkuje. Pšenice je naša država pridelala letos skoraj 20 milijonov meterskih stotov, koruze pa skoraj 44 milijonov meterskih stotov. V rudarski stroki se je zelo povečala proizvodnja premoga, in sicer za 25% od lanskoletne. Podoben dvig beležijo tudi druge rudnine. Končno poudarja poročilo, da je letos priteklo v industrijo mnogo domačega, novega kapitala. V prvih desetih mesecih je bilo v delniške družbe pri nas vpisanega nanovo okrog 470 milijonov dinarjev.
Nesrečne smrti slovenskega letalskega pionirja Edvarda llusijana se spominjajo belgrajski listu Rusijan je bil po rodu Celjan in se je takoj vnel za letalstvo, čim je v slovenskih časopisih bral za to novost. Nabavil si je motor in dobil prijatelja, s katerim sta delala na to, da bi si zgradila prvo letalo. Šla sta iz tega namena
1.	1908. tudi v Pariz in se tam pri francoskih letalskih strokovnjakih mnogokaj naučila. Po -povratku sta zgradila letalo in se z njim producirala najprej v Zagrebu, nato pa v Belgradu. Od tam sta mislila iti še v druge evropske države, toda v Belgradu se je pri poletu zgodila nesreča, g ^ pri kateri jo Rusjan žrtvoval svoje življenje za B porajajoče se letalstvo. Ko so ga pokopavali, je spregovoril znani srbski književnik Branislav Nu-ši5 in slavil njegovo žrtev za letalstvo. Rusijan je bil predhodnik jugoslovanskega letalstva, kajti tedaj se je letalstvo komaj začelo razvijati.
Belgrajski policaji so tudi letos zbirali po ulicah za zimsko pomoč in za podpiranje belgraj-skih revežev. Akcija je izredno lepo uspela in so nabrali nekaj več kakor milijon dinarjev. Policijska uprava je mislila sprva ta znesek razdeliti med 2000 najbolj revnih družin v Belgradu tako, da bi nakupila živila in obleko ter drva, toda ta načrt je bil težko izvedljiv in zato je rajši razdelila ves denar med organizacije, ki podpirajo reveže.
Srbski inženirji so nastopili proti načrtu, katerega je izdelal znani nemški strokovnjak March za novi veliki športni stadion v Belgradu. Najprej pravijo, da pomeni zanje sramotno dejstvo, g da je bila izdelava načrta izročena tujcu, ne da I bi bil razpisan kakršen koli natečaj, pri katerem | bi mogli domači inženirji pokazati svoje znanje B in sposobnosti in bi mogli tekmovat z Nemcem. I Po drugi strani pa vidijo v tujčevem načrtu tudi 8 nekatere pomanjkljivosti, zaradi katerih bi bilo | treba po njihovem mnenju načrt zavreči. Tako H mislijo, da je prostor nesrečno izbran, ker ni re- H prezentativen in tako impozantne zgradbe, ka- B kor je velik stadion, človek ne bi videl prej, pre- B den bi prišel v neposredno bližino. Dalje je za- R nje Marchov osnutek tak, da ne bi ustregel vsem ■ zahtevam in ne bi mogel omogočiti gradnje vseh j* objektov, ki^ so	za	popolno	opremo stadiona	po-	H
trebni. Končno	pravijo, da	bi novi stadion	vzel	I
belgrajskemu mestu precej starih zgodovinskih R spomenikov, katere so doslej zvesto varovali kot I neme spomenike slavne srbske zgodovine. Na- | zadnje pravijo,	da	je treba	dati delo v roke	do-	|
mačim inženirjem,	da bo	stadion res delo	do-	8
mače gradbene kulture in dokaz ustvarjalne spo- B sobnosti srbskega naroda.
Dober lov so imel iorožniki iz Prjiedora, ki so zasledovali razbojnika, ki sta vlomila v upravne prostore rudnika Ljubija in odnesla 600.000 dinarjev. Orožniki so izvedeli, da sta tisto noč dva oborožena popotnika z brodom prešla čez reko in bogato nagradila brodnika. Orožniki so izvedeli za brata Tomiča, ki sta bila nevarna tuji lastnini. Obkolili so njuno hišo in ju pozvali na vdajo. Toda Tomiča sta streljala in ranila orožnika Peternela in Slavka Stanišiča. Toda eden od Tomičev je dobil tudi tako težke rane, da je takoj umrl. Orožniki so nato vdrli v hišo in prijeli drugega Tomiča, ki nikakor ni hotel povedati, kje ima ukradeni denar. Natančna preiskava pa je vendar odkrila denar. 260.000 din je imela skritih v nedrju tudi Tomičeva sestra.
Kazni je bil oproščen sin, ki je v nujni obrambi ubil svojega očeta. Pred letom dni je župan Stojan Jovanovič iz Četirca pri Kumanovem oženil svojega sina, toda kmalu se je sam zaljubil v svojo snaho. Začel jo je nadlegovati, toda snaha ga je odklanjala. Nekega večera je poslal sina Antona v vinograd stražit, sam pa je začel trkati na snahina vrata. Toda sin se je bil vrnil nenadoma domov, ker mu je bilo slabo. S seboj je nosil tudi lovsko puško. Ko je oče začutil, da se okrog hiše nekdo premika, je ustrelil iz samokresa in zadel sina v koleno. Anton je padel. Ne vedoč, kdo strelja nanj, je sprožil svojo puško in zadel neznanca pred sobo svoje žene. Ko je šel pogledat, je našel svojega očeta mrtvega. Pred sodiščem so vsi domači in sosedje izpričali, da je bil oče Juvanovič nasilnež in da je Anton streljal le v svoji obrambi. Zato ie bil sin oproščen vsake kazni.
Maribor, 26. decembra.
Letos smo božičevali v Mariboru tako, kakor smo si želeli in kakor smo si božične praznike predstavljali v starih, lepih časih: mirni so bili prazniki in zbrani in narava sama jim je dala prelep okvir z mehko, belo snežno odejo. Nobenih razburljivih dogodkov nismo doživeli, lepo smo se držali vsi doma ter veseli pozdravljali znance, ki so prihiteli v svoje domače mesto iz drugih krajev, kamor jih je zaneslo življenje. Pri voščilu srečnega božiča pa smo si želeli samo še to, da bi tudi še prihodnje božične praznike preživeli v miru, kakor smo dočakali letošnje.
Mariborčani so se držali starih, lepih tradicij ter so ostali za praznike doma. Le redki so bili tisti, ki so se odločili, da bodo božičevali po pohorskih vrhovih, pri smučarskem športu. Mesto je bilo na oba božična praznika silno živahno. Mraz je odjenjal, na božični dan je 'sicer še malo snežilo, na Štefanovo pa je sijalo lepo zimsko sonce ter ožarjalo z belim snegom polente ulice in strehe, da se je mesto kar iskrilo. Dopoldne so Mariborčani pohiteli v cerkve, ki so bile nabito polne,
saj gre na tak praznik k sv. maši tudi najbolj zakrknjen verski rrdačnež. Nato so pa zavili v kavarne in gostilne, opoldne pa domov na božične dobrote, katerih nam je letošnji božič spet precej prinesel. Popoldne so ostali lepo doma, tudi zvečer na božični dan ni bilo v lokalih velikega drenja, na Štefanovo pa so popoldne romale cele mm> žice v okolico, zvečer pa so napolnile lokale. Tudi gledališče in kinomatografi so imeli rekorden obisk.
Prav lepo so se letos Mariborčani oddolžili revnim someščanom ter so jim priredili lepe božičnice in siromake obdarovali. Najlepši zgled jim je dala mestna občina, ki je za praznike obdarovala reveže s kurjavo ter drugimi priboljški. Priredila je več božičnih obdarovanj. Vesel je bil božiček tudi za revno šolsko deco, ki je dobila obutev, obleko, perilo in učila. Ogromno, dasi tiho in nevidno dobro delo so izvršile za praznik Vincencijeve konference, Karitativna zveza in druge krščanske dobrodelne organizacije. Mariborski tovarnarji so tudi letos priredili svojemu delavstvu bogato božično obdarovanje.
prehranjevalni zavod, ne sme biti višja od 850 din za 100 kg. Te cene računajo prodajalci s sedežem v dravski banovini franko postaja prodajalca. — Banovinski prehranjevalni zavod in prodajalci s sedežem izven dravske banovine računajo za va-gonske pošiljke zgornje cene franko postaja kupca.
K tem cenam se pribije občinska trošarina. Ne smeta se pa pribijati k tem cenam skupni davek in obrabnina za vreče.
4. Pri odjemu večjih količin moke se dovoljujejo na cene, navedene v točki 3 popusti, ki jih določata sporazumno prodajalec in kupec.
Odjemalcem, ki trgujejo z mlevskimi izdelki pretežno na debelo, se morajo dovoljevati na pod 3 navedene najvišje cene tolikšni popusti, da znaša zanje nakupna cena brez vreč in skupnega davka za 100 kg: a) 85%> enotne presejane moke največ 435 din; b) navadne nepresejane moke 400 din, otrobov največ 200 din. — K tem cenam sme pribiti prodajalec skupni davek, ako ga je plačal, in obrabnino za vreče v najvišjem iznosu 5 din za 100 kg, ako je posodil vreče.
5. V trgovini na drobno ne sme cena znašati nad 5.50 din za kg enotne moke, cena otrobov pa ne nad 2.75 din za kg.
6. Prekrški točk 2, 3 in 4 te odredbe se kaznujejo po čl. 8 uredbe o kontroli cen.
7. Prekrški čl. 1 te uredbe se kaznujejo po čl. 11, odst. 1 uredbe o preskrbi prebivalstva in vojske s kruhom.
8. Z dnem objave te odredbe izgubi veljavo odredba 472 z dne 11. IX. 1940 (Sl. 1. 75 z dne 18. IX. 1940) razen čl. 5 te odredbe ( o obveznosti plačevanja prispevka 10 par za banovinski sklad za aprovizacijo). — Ban: Dr. Natlačen, 1. r.
Naročite »SLOVENCEV KOLEDAR« !
Do novega leta imate še čas, da ga dobite po 18 din, če ste naročeni na »Slovenski dom« ali če se nanj naročite najmanj za 3 mesece. — Ne odlašajte, ampak lepo, 256 strani obsegajočo knjigo takoj naročite!
"SBHaMMHanMaMHMUOMUH
športne vesti
ISSK Maribor : SK Železničar 12 : 0
V	telovadnici v Krekovi ulici je bil revanžni table-tenis turnir, ki je končal z visoko zmago ISSK Maribora v razmerju 12:0, v setih 24:1.
Poedini rezultati: Korenčan (M) : Lah (Z)
21:15, 25:23 2:0; Koran(M) : Stalekar (Z) 21:11, 21:12 2:0; Vodeb II. (M) : Lesjak (Ž) 21:11, 21:16 2:0; Angelitner (M) : Turk (Z) 21:15, 21:3 2:0; Vodeb I (M) : Maslač (Z) 21:12, 21:10 2:0; Klampfer
11	(M) : Dobnik (Z) 15:21, 21:17 2:1; Visočnik (M): Kanič (Ž) 21:16, 21:13 2:0; Sumer (M) : Veit (2) 21:13, 21:15 2:0. — Korenčan, Moran (M) : Lah, Dobnik (Ž) 21:16, 21:15 2:0; Vodeb I, Vodeb II tM) : Maslač, Stalekar (Ž) 21:16, 21:13 2:0; An-gleitner, Visočnik (M) : Turk, Lesjak (Z) 21:18, 21:13 2:0; Klampfer II, Šumer (M) : Kanič, Veit (Z) 21:16, 21:18 2:0.
DKSK Edinstvo je zborovalo. V soboto je bil III. občni zbor DKSK Edinstva. Predsednik Sancin je pozdravil predstavnike vseh ljubljanskih klubov, podzveze in zveze. Kritiziral je delo kluba, pokaral funkcionarje in pohvalil dirkalce, ki tvorijo jedro kluba. Ugotovil je, da je klub začel delovati od zgoraj in obstaja nevarnost, da začne padati od spodaj. Vzrok je v tem, ker pri članstvu ni dovolj podjetnosti in aktivnosti. Ugotavlja, da smo z vsemi športnimi klubi v najboljših odnoša-jih in da klub preko svojih zastopnikov soodloča
v	najvišjih forumih kolesarskega športa. Tajnik Žganjar je pokazal vzroke propadanja vseh športnih panog. Blagajnik Golob je ugotovil, da ie razvidno iz blagajne, da so bili letošnji dohodki večji, kot pa kdaj koli prej. To je omogočilo mnogim dirkalcem udeležbo na dirkah po Sloveniji in izven nje. Ugotavlja, da klub od svojega obstoja še ni dobil nobene podpore, čeprav ima klub največ verificiranih in prvorazrednih dirkaJeem v Sloveniji. Tehnični referent Butinar je poročal o dirkah kluba. Naši dirkalci so nastopali na šestnajstih prireditvah im dosegli 9 prvih mest, 7 drugih, 9 tretjih itd., med temi si je priboril naslov slovenskega juniorskega prvaka najmlajši dirkalec kluba Kosi. Naslov podzveznega prvaka glavne kategorije je zavzel nekdanji državni jutiiorski rvak Podmilščak Franc. Drugo mesto v prvenstvu lov eni je v glavni skupini si je priboril klubski dirkač Golob. Častno so zastopali klub na devetdnevni etapni dirki okoli Srbije Podmilščak, Golob in Jakše. Zelo dobro so se plasirali na raznih dirkah Kosi, Korenin, Mladovan. Berlič, Blatnik, Zupan, Setnikar in Pahor. Pozival je dirkalce še k uspešnejšemu delu ter posebno priporočal trening. — V novi odbor so bili izvoljeni sledeči: Sancin Ivan, Butinar Josip, Žganjar Srečko, Dov-jak Zdravko, Golob Armando, Žerjal Oskar, Abul-nar Franc, Piš Dušan, Fritsch Berta, Avbelj Valentin. Nadzorstvo: Trobec Ivan, Zapušek Franc in Wiederwohl Janez.
Vremensko poročilo
Kraj	® « 0> 't 1 o 1* r	i etnpe-ratur»		3* X H o > — s: * X »»	iz c ►St-	Veter (smer, jakost	Pada- vine	
		naj *ečjn	. <£ C «				B S	vrsta
Liubljana	/739	-3-8	- VI	70	rnil. 10	0	—	—
Mariboi	773-*	-10-2	-19-n	9j	7	W,	—	—
Zagreb	7 71*1	-3-0	-4-1	9u	8	NE,	—	—
Belgrad	no'9	-3-U	-7-i	90	10	0	05	sneg
Sarajevo	769-0	-5-0	-in	90	10	0	o-i	sneg
Vis	765’3	-1-0	-20	30	4	N.	—	—
Split	765 3	2-0	-1-0	80	4	NE,	—	—
Kumbor	/638	6-0	4-0	70	10	NE,	—	—
Žirje	76 ro	2-0	-2-0	/0	0	NE„	—	—
JujFovnih	763w	6-0	3-1	oO	4	NE»	—	—
Vremenska napoved: Pretežno jasno in mrzlo vreme z jutranjo meglo.
Najnižja temperatura na letališču je —24.4 C.
Koledar
Danes, petek, 27. decembra: Janez Ev.
Sobota, 28. decembra: Nedolžni otročiči.
Obvestila
Nočno službo imajo lekarne: mr. Sušnik, Marijin trg 5; mr. Kuralt, Gosposvetska cesta 10; mr. Bohinec ded., Rimska c. 31.
V	soboto 28. decembra 1940 bo za pokojnega večkratnega ministra za promet dr. Antona Korošca v kapeli Vzajemne zavarovalnice ob 6.55 sv. maša zadušnica, ki jo bo daroval sin železničarja g. Viktor Bartolič. Železničarji vljudno vabljeni. — Klub železničarjev JRZ.
Važno za rezervne častnike! S 15. januarjem 1941. leta se prično prostovoljni tečaji za strokovno izpopolnjevanje rezervnih častnikov glavnih rodov vojske. Tečaji bodo organizirani v obliki predavanj, diskusijskih večerov in oglednih vaj na terenu, predvsem iz vidika sodobnih vojnih izkustev. Podrobneja pojasnila dobe rezervni častniki pri pododborih in poverjeništvih Združenja rezervnih častnikov. Za Ljubljano sprejema prijave zaključno do 5. januarja 1941 ljubljanski pododbor, Zvezda,
II.	nadstropje, Kongresni trg. Vabijo se vsi rez. častniki, da se teh večernih tečajev udeleže v čim večjem številu.
Okrožni urad za zavarovanje delavcev r Ljubljani opozarja delodajalce, da so v prejšnjem mesecu dostavljeni plačilni nalogi zapadli v plačilo. Prispevki morajo biti poravnani v osmih dneh po prejemu plačilnega naloga!
Za čuvanje pravice zavarovancev do pokojnino je potrebno, da so zavarovalni prispevki dejansko plačani!
To opozorilo jo smatrati kot opomin! Proti delodajalcem, ki ne bodo poravnali prispevkov, mora urad uvesti prisilno izterjavo brez predhodnega opomina. Urad izvršuje važne socialne dolžnosti, ki ne dopuste odlašanja.
Zbiranje stare obleke za mestne reveže, že
prejšnja leta je mestni socialni urad zbiral 6taro, večkrat že zavrženo obleko, obutev in druge take stvari za zimsko pomoč mestnim revežem. Zaradi draginje, vedno večje revščine «n hude zime je la pomoč skrajno nujna in zato je mestni socialni urad te stvari spet začel zbirati na Vodnikovem trgu v mestni tržni lopi ob prostoru, kjer je naprodaj mestni krompir. Vsak dobrotnik lahko tam vsak dan take stvari odda od 8. do 12. ure tja do božiča. Prosimo, naj dobri ljudje poiščejo take predmete in jih ne pozabijo prinesti na ta prostor ter oddati mestnemu uslužbencu za podporo mestnim revežem. Mestno poglavarstvo se dobrotnikom prezebajočih že vnaprej zahvaljuje tudi v imenu tople obleke in obutve potrebnih.
Ljubljansko gledališče
DRAMA — cačetek ob 8 tvečer
Petek, 27 decembra: Zaprto,
Sobota, 28. decembra: Ugrabljene Sabinke. Izv.
OPERA — začetek ob 8 zvečer
Sobota, 28. decembra: Traviata. Izven. Gostovanje Zlate Gjungjenac.
Drama:
Profesor, ki se boji svoje hude žene in zaide zaradi tega v razno težave, ker hoče pustiti na skrivaj uprizoriti svojo igro, je poleg gledališkega ravnatelja glavna oseba v Schonthanovi veseloigri »Ugrabljen« Sabinke«. Glavni vlogi bosta igrala Gregorin iu Cesar. Režiser: prof. Šast.
Opera:
Zlata Gjungjenac, priljubljena umetnica, bo gostovala v soboto zvečer kot Violetta v Verdijevi operi »Traviata« skupno s Franclom, ki bo nastopil v partiji Alfreda. Janko pa bo pel očeta. Na to gostovanje opozarjamo!
Narodni obrambni sklad — vlaganje prijav za odmero za I. 1941
1. Zaradi pravilne odmere obrambnega fonda morajo predložiti davčni upravi nekolkovano prijavo vsi moški davčni obvezanci, stari preko 30 let, ki imajo predpis na neposrednih davkih in to samci, oženjeni in vdovci brez otrok. Onim davčnim zavezancem, katerim so otroci pomrli in sedaj nimajo nobenega otroka, prijav ni treba vlagati.
2. Vlože naj prijavo tudi oni davčni zavezanci, ki imajo 3 ali več živih zakonskih otrok izpod 21, leta starosti. Te prijave morajo biti kolkovane z 10 din. V prijavi je navesti imena iz rojstne podatke otrok ter nato resničnost podatkov na prijavi potrditi na mestnem poglavarstvu.
3. Prijave naj vlože tudi vsi oni davčni zavezanci, ki imajo skupen predpis na zgradarini ali pri-dobnini. Vsi solastniki naj vlože skupno prijavo, na kateri naj bo razvidno koliko solastnikov je, s kakim deležem je kateri soudeležen in podatki pod tek. štev. 1 in 2.
4. Davčni zavezanci, ki plačujejo saroo usluž-benski davek naj teh prijav ne vlagajo.
Prijavo je vložiti v času od 1. do 31. januarja 1941. Prijave, vložene po 31. januarju 1911 6e pri odmeri obrambnega fonda za leto 1941 ne bodo upoštevale. Tiskovine za prijave se dobe pri davčni upravi Ljubljana mesto, Vodnikov trg 5-1, soba št. 3 .za ceno 1 din.
Kupujte Slovenčev koledar! Stane le 28 din. — Dobite yu po vseh knjigarntih!
Navodila za mletev enotne pšenične moke
Ljubljana, 27. decembra.
Na podstavi čl. 3 in 4, odst. 4 Uredbe o mletju moke in kruhu z dne 10. dec. 1940 (Sl. 1. 100-40) in v soglasju z navodili Urada za kontrolo cen odrejam:	,
1. Mlini v dravski banovini smejo mleti pšenico tako, da dobe iz 100 kg pšenice težine 76 kg
| v hi: a) 85 kg enotne presejane moke in 14 kg otrobov; b) 99 kg navadne nepresejane moke.
Za potrebe bolnikov in bolnišnic v dravski banovini sme izdelovati Banovinski prehranjevalni zavod za svoj račun mesečno največ 10 vagonov bele moke. S to mletvijo poverjene mline in način nadzorstva pri tem mletju določi predsednik Banovinskega prehranjevalnega zavoda. Pooblastila po čl. 4, točke 4 Uredbe o mletju in kruhu glede izdelovanja kruha iz bele moke za potrebe bolnikov in bolnišnic izdajajo upravna oblastva prve stopnje.
2. Mlini, ki meljejo pšenico za račun lastnika pšenice na merico (ujem), morajo vračati proizvajalcu: a) pri mletju enotne nepresejane moke 77 kg moke in 14 kg otrobov; b) pri mletju navadne nepresejane moke 90 kg nepresejane moke.
Mlini, ki meljejo pšenico za račun trgovcev ali drugih lastnikov pšenice in ne jemljejo merice, snieio računati za mlevnino z vštetim razklada-danjem in nakladanjem največ 3000 din za mletje 10 ton enotne, presejane moke ter 2500 din za mletje 10 ton navadne nepresejane moke.
3. Pri prodaji na veliko sme znašati cena za 100 kg: a) 85°/o enotne nepresejane moke največ 485 din; b) navadne nepresejane moke največ 400 din; c) otrobov največ 250 din.
Cena bele moke, ki jo izdeluje Banovinski
Omejitev plesnih (n gostilniških prtredtev
Glede na resnost sedanjega časa je ban dravske banovine odredil:
1. Plesne prireditve se smejo dovoljevati samo za čas od 31. decembra 1940 do vključno dne 25. februarja 1941 (pustni torek), in sicer le društvom in korporacijam, ki so že doslej prirejale svoje vsakoletne tradicionalne plesne prireditve in nudijo dovoljno jamstvo, da bo prireditev potekla v redu.
2. Plesne prireditve se smejo dovoliti največ do dveh zjutraj. Pol ure po tem času morajo bili prostori izpraznjeni.
3. Plesne vaje posameznih društev se smejo vršiti najdalj do vključno pustnega torka prihodnjega leta.
4. Gostilničarjem se ne smejo izdajati dovoljenja za plesne prireditve. Paziti se mora, da gostilničarji ne bodo izrabili društev, da bi pod njihovimi imeni prirejali plese na svoj račun.
5. Trajna podaljšanja policijske ure se ne smejo dovoljevati. Za poedine primere se sme dovoliti podaljšanje policijske ure največ do dveh zjutraj.
6. Predpisi naredbe o odpiranju in zapiranju v gostinskih podjetjih (o policijski uri), z dne 4. julija 1935, se morajo strogo in pravilno izvajati.
Okrajnim glavarstvom in policijskim oblastvom je naročeno, da te odredbe najstrožje izvajajo in ne dopuščajo nobene izjeme. ,
Socialna akcija na celjski gimnaziji
Celje, 26. decembra. Kakor prejšnja leta, je zavod tudi letos izvedel nabiralno akcijo za božičnico. Odločil se je, da poleg svojih učencev in učenk obdari tudi dve obmejni šoli, in sicer pri Sv. Antonu na Pohorju in na Remšniku. Slednjo šolo je zavod obdaril že predlansko leto. Pod vodstvom gospe profesorice so učenke in učenci zavoda, nadalje tudi gospe profesorice same nabrale 11.524.75 din, blaga pa v vrednosti za okrog 5000 din, skupno torej 16.524.75 din. Podporno društvo za revne učence v akciji prispevalo 2000 din, Podmladek Rdečega križa^na zavodu pa 2500 din. Skupno so prispevki znašali 21.024.75 din. Za revne učence in učenke pri Svetem Antonu na Pohorju je zavod odposlal blaga v vrednosti 7697 din, na Remšnik pa v vrednosti 4170 din. Ostalo je porabil za lastne učence. Z raznim blagom, v vrednosti približno 9000 din, je bilo obdarovanih 56 učencev in učenk na zavodu.
Da je v teh težkih časih božičnica tako krasno uspela, gre zasluga tudi dobrodelni javnosti, kateri se ravnateljsivo v imenu zavoda za darovane prispevke, bodisi v denarju ali v blagu, prav toplo zahvaljuje.
Smrt zaradi slabe peči
Maribor, 27. decembra.
V	Kacijanarjevi št. 53 v Melju imata zakonca Josip in Alojzija Seemann svoje lepo urejeno stanovanje. Mož je obratovodja v neki tovarni v Melju. Ker ju včeraj do 11 dopoldne ni bilo na spregled, so stanovalci v tej hiši postali pozorni in obvestili o tem gospodarja ter policijo. Ker tudi na ponovno trkanje na vrata ni bilo odgovora, so vdrli v stanovanje s silo. Ko so stopili v sobo, se jim je nudil strašen prizor. Oba, Josip in Alojzija Seemann, sta ležala nezavestna v postelji. Poklicali so takoj mariborske reševalce. Alojzijo, ki je še kazala kolikor toliko znakov življenja, so prepeljali takoj v bolnišnico, njenega moža pa kljub dveurnemu prizadevanju z umetnim dihanjem niso mogli spet zbudit; k življenju. Bil je že mrtev.
Vzrok te nesreče je bil v tem, da sta zakonca zvečer zakurila peč. od koder pa so, ker je bila peč slaba, uhajali plini. Vse upanje je, da bodo vsaj Alojzijo rešili.
Kompromisni mir med Anglijo in Nemčijo
bi bila zmožna sklepati le Baldwinova, Chamberlainova in Simonova Britanija
Od časa do Sasa bolj ali manj vplivne politične osebnosti načno tudi vprašanje sklenitve miru med vojskujočimi se državami. Da bi bil že zdaj nastopil trenutek, ko je kateri vojskujočih se taborov spoznal, da ne more več nadaljevati vojne in zato raje zaprosil svojega nasprotnika za mir — o tem seveda zazdaj še ni nobenega govora. Zalo prihaja na vrsto vse bolj le vprašanje, ali bi bilo mogoče skleniti takoime-vani kompromisni mir, mir, pri katerem bi obe vojskujoči se strani nekoliko popustili od svojih teženj in zahtev. Toda, zdi se, da tudi možnosti sklenitve takšnega miru vsaj nekaj časa še ne bo, ker sta oba nasprotnika v sedanji vojni le še prveč »trmasta«. Iz tega pa bi se obenem morda dalo tudi sklepati, da imata oba nasprotnika na razpolago še dovolj zalog, kakršne so potrebne za daljše vojskovanje.
Tudi v nevtralnih krogih, če smemo še tako imenovati Združene ameriške države, prevladuje splošno mnenje, da vsaj za zdaj kompromisni mir še ni mogoč. V zvezi s tem je znani ameriški časnikar in publicist Walter Lippman napisal v časopisu »New York Herald Tribune« zanimiv članek, v katerem razpravlja nekako takole:
»Dobro bi bilo, če bi upoštevali, da so Angleži narod, ki ima za zdrav razum mnogo smisla in čigar politične skušnje so izredne. Britanski narod ima može, ki so pripravljeni za kompromis, toda samo v tem primeru, če je za kompromis sploh kakšna možnost. Če je danes britanski narod prepričan, da kompromisni mir ni mogoč, brez dvoma on bolje razume položaj, kot pa tisti, ki žive daleč in na varnem.«
Lippman se nato vprašuje, kaj bi Nemci v primeru, če bi bila misel na kompromisni mir dozorela, zahtevali. »Ali mar ne bi zahtevali, da se na Angleškem uvede totalitarna uprava«, pra-
vi	ta ameriški časnikar. »In, ali Nemci mar ne mislijo na one bogate, še ne razvite kraje, ki še niso dovolj zavarovani in ki zanimajo Združene ameriške države?«
In potem Lippman takole nadaljuje: »Zdi se, da tisti Amerikanci, ki bi radi sami sebe prepričali, da bi Velika Britanija lahko sklenila kom-RMflMsni mir, ne razumejo, da bi takšna mirovna pogodba mogla biti sklenjena samo na račun živ-Ijenfrkih koristi Združenih ameriških držav. Njihova nesreča je, da ne morejo razumeti, da bi z obličja zemlje izginila z Veliko Britanijo tista
Prizor t londonske ulice.
država, ki so jo oni poznali in zanjo dobro vedeli. Toda, namesto nje bi prišla Britanija, ki bi morala sodelovati s totalitarno Evropo in sicer proti Združenim ameriškim državam.
Britanija, ki bi se zdaj pogajala za mir, bi bila Baldvvinova, Chamberlainova in Simonova Britanija. Izginila bi Britanija VVinstona Churchilla in se ne bi več povrnila, med tem pa bi delavska stranka v Angliji spet izgubila vso oblast.
To drugo Britanijo bi upravljali ljudje, za katere nismo nikdar slišali, in ti novi voditelji Velike Britanije ne bi bili v nobenem primeru naši prijatelji.«
Svoja izvajanja pa Lippman končuje s tole odločno pripombo:	»Vprav kakor g. La val skuša
opravičiti svoje sedanje stališče in podpihuje sovraštvo do Velike Britanije, tako bi tudi tista vlada, ki bi se v Londonu vdala, opravičevala sebe in svojo politiko ter netila mržnjo proti Združenim ameriškim državam.«
Posebni dopisnik švicarskega lista »Journal de Geneve«, Walther Bosshardt, je iz Aten poslal zadnjič izvirno poročilo, v katerem podrobno razpravlja o angleško-grškem sodelovanju v sedanji vojni z Italijo. Razumljivo je sicer, da skuša v najlepši luči prikazati to sodelovanje. Presenečajo pa nekatere podrobnosti, iz katerih javnost lahko bolj spozna, zakaj se grška vojska tako trdovratno upira italijanskim oddelkom v Albaniji in dosega celo uspehe, ki jih sovražnik sam prizna. Med drugim piše:
»Brez presenečenja in brez fraz je Velika Britanija dala Grčiji pomoč. Takoj po napovedi vojne, so se britanski letalski častniki pojavili v jekleno-modri uniformi v hotelu, kjer stanujem. Že v nekaj dneh je število častnikov naraslo nad dve sto. Grške oblasti so angleškim letalskim častnikom dale na razpolago dva največja hotela v Atenah.
^Mladi angleški letalci, ki jih je močno ožgalo vroče egiptsko sonce, ustvarjajo razpoloženje med ljudstvom po širokih atenskih ulicah. Pojavljajo se
Kakor »nalašč« za božič!
Kdor danes misli, da se Združene ameriške države še vedno niso zganile in pomislite na vse, kar bi jih utegnilo spraviti v največjo nevarnost, ko bi jih kakšna druga država napadla z močnejšo oboroženo silo, se prav gotovo moti. V tem smislu pišejo ameriški časopisi, ponatiskujejo pa njihove članke z velikim veseljem seveda zlasti tisti, ki od Amerike pričakujejo čimvečjo pomoč, torej predvsem Anglija. Kako vedno večje delo opravljajo ameriške letalske tovarne, naj dokazujejo članki, kakor je na primer tale iz »New York Timesa«:
»Ze so odobreni načrti za zgraditev delavnic, kjer bodo sestavljali letalske dele. Takšne delavnice bodo v Kansasu in v Omahi. V njih bodo vodile delo letalske tovarne, ki bodo dobavljale potrebne letalske dele v glavnem iz avtomobilskih tovarn. Ameriške avtomobilske tovarne bodo lahko skupno izdelale po 2.400 dvomotornih bombnikov srednje velikosti vsako leto.
Zahodno od reke Mississippi bosta zgrajeni dve tovarni, v katerih bodo izdelovali štirimotorne bombnike. Njima zmogljivost bo izredna. V njih bodo vsako leto lahko zgradili 12.200 bombnih letal.
Tudi v dosedanjih tovarnah izdelajo vsak mesec vedno več letal. Ameriške letalske tovarne bodo leta 1942 lahko izdelale že do 36.000 vojnih letal vseh vrst.«
Naval na sofijsko vseučilišče
Po izjavi novega rektorja sofijskega vseučilišča se je letos vpisalo na vseučilišče mnogo več dijakov kakor pa lansko leto. Lansko leto je bilo na vseučilišču 5517 dijakov, letos pa jih je 8628.
Neznosna vročina o bož ču
V	Buenos Airesu in okolici vlada že nekaj dni neznosna tropska vročina. Na božični dan je nastal strahovit orkan, ki je naredil veliko škodo. Po nekaterih krajih je voda narasla do 1 m. Najbolj je trpelo v Buenos Airesu letališče.
v atenskih restavracijah in drugih lokalih. Njihova priljubljneost ne pozna meje. Povsod, kjerkoli se pojavijo, vzbujajo veliko radovednost in manifestacije. Po trgovinah kupci sami zahtevajo, da morajo uslužbenci angleškim letalcem najprej postreči. Povsod jih spoštujejo, in Grki kot gostoljuben narod takšno postopanje smatrajo za čisto naravno.
V	Atenah angleški jezik čedalje bolj zamenjuje francoskega. Vedno več je na atenskih ulicah tudi avtomobilov z angleškimi zastavicami. Prav tako neprestano raste tudi število motornih vozil z znakom »B. A.« (British Army — britanska vojska).
Kakšen je grški vojak
Po mnenju vojaških opazovalcev na kraju samem, je grška vojska disciplinirana, posebni njeni odliki pa sta hrabrost in poznavanje ozemlja, kjer se boji odigravajo. Zlasti slove po tem evzonski polki, ki je njihova hrabrost na strminah pri Kor-či presegla vse pričakovanje. Zato tu tudi prevladuje prepričanje, da bo grška vojska sama kos sovražniku in da ne bo niti potrebno, da bi ji na kopnem pomagali tudi angleški vojaki. Velika Britanija je_na Grško, kjer niso imeli dovolj sodobnega orožja, poslala veliko število protitankovskih topov in protiletalskih baterij. Prav tako pa je bilo poslanih tudi mnogo baterij lahke artilerije na izpostavljene točke bojišča.
Atenski časopisi pa pišejo, da bodo eskadrile angleških bombnikov in lovskih letal tudi v bodoče prihajale iz Egipta in sicer še v večjem številu in bodo še uspešneje sodelovale z mladim grškim letalstvom.«
Angleško-grško sodelovanje na Sredozemskem morju ni več čisto krajevnega značaja, pač pa že daleč presega ta okvir. To je predigra velikega boja za obrambo najkrajše angleške pomorske poti iz Anglije na Vzhod, poti, ob kateri stoje Suez, Indija, Smgapoore, Avstralija in Nova Zelandija. Mislijo, da bo Velika Britanija iz dosedanje svoje obrambe hitro prešla v napad tudi na tem odseku. Prva akcija bo tedaj naperjena proti otočju Dode-kaneza. Izid tega prvega nastopa na Sredozemskem morju bo odločilen za nadalnjnje uspehe držav, ki se borita na Sredozemskem morju za nad-odl&st«
švicarski list o angleško-grškem sodelovanju
»Predigra velikega boja za obrambo angleške pomorske poti na Vzhod«
GENERAL KBIVICKli
BIL SEM V STALINOVI SLUŽBI
Sel sem tako] tja, on pa se je odpravil na pot proti postaji Austerlitz, kjer je vzel mojo prtljago. Pokazalo se je, da jo naš šofer Amerikanec, bojevnik iz velike vojne, ki se je bil naselil v Franciji.
Vse to so bili previdnostni ukrepi, ki naj bi GPU zmešali sled za nami. Pričakovali so, da bomo ta dan odpotovali v Le Hav-re, da pojdemo na krov sovjotske ladje. Namesto tega smo se pa S avtom odpeljali v Dijon.
V nekem pariškem zunanjem okraju sem. dal ustaviti, da bi Madeleini telefonsko sporočil, da sem s sovjetsko vlado prelomil. Ko sem ji sporočil, ni nič odgovorila. Pozneje sem zvedel, da se je pri telefonu onesvestila.
Ob devetih zvečer smo prišli v Dijon. Na postaji smo odslovili vol ter vzeli vlak do Ažurne obale. Prihodnje jutro smo ob sedmih dospeli v Hyeres, naše pribežališče. Še ta večer se je prijatelj vrnil r Pariz, kjer je prevzel nalogo, da mi bo preskrbel varstvo francoskih oblasti.
V začetku novembra sem se jaz vrnil v Pariz. Po odvetniku gospe Roissove sem stopil v zvezo s sinom Trockega, Leonom Se-dovim, ki je izdajal »Vestnik opozicije«, in z voditelji ruskih men-ievističnib socialistov v Parizu. Tedaj je bil na oblasti Leon Bluin, in vsi ti možje so z njegovo vlado kar se da dobri.
Gospe Beissovi in tudi svojemu mlademu belgijskemu pomočniku, kateremu sem brezpogojno zaupal, sem pisal in ju prosil, naj j dasta v pariški dnevnik »Oeuvre« oglas, če bi želela govoriti z menoj. Mislil sem, da bosta pri prelomu s Stalinom šla za mano. I
Ke sem videl Sedova, sem mu naravnost povedal, da ne pri-
hajam, da bi se pridružil trockistom, temveč, da bi dobil svet in tovariša. Sprejel me je prisrčno in od tedaj sem ga videl skoraj sleherni dan.
V	tem sinu Leva Trockega sem začel občudovati osebnost posebnega kova. Nikdar ne bom pozabil nesebične pomoči in tolažilnih besedi, ki mi jih je dajal te dni, ko so mi bili Stalinovi agenti ! za petami. Bil je še zelo mlad, toda izredno darovit, ljubezniv, zelo izobražen in odločen. Bled moskovskim veleizdajalskim procesom so trdili, da je prejemal velike vsote denarja od Hitlerja in od japonskega cesarja. Ko sem ga jaz srečal, je živel življenje revolucionarja, ki se je ves dan mučil za stvar opozicije ter je bil vedno v stiski za obleko in za jed.
Tri mesece pozneje je umrl, on, ki je bil zdrav kakor dren in v cvetu življenja. Umrl je nenadno v neki pariški bolnišnici. Mnogo ljudi in tudi njegov oče mislijo, da je GPU imela pri njegovi smrti svoje prste vmes.
Voditelj ruskih socialnih demokratov Teodor Dan in njegovi tovariši so bili tisti, ki so se z vlado Leona Bluma dogovorili, da bom jaz dobil osebne izkaze ter policijsko varstvo. Toda že prej je GPU izvedla prvi napad na moje življenje.
Pisal sem bil svojemu belgijskemu pomočniku, da bi stopil z njim v zvezo samo, če je tudi on pripravljen prelomiti s Stalinom. Sporočil mi je, da stanuje v hotelu Dretonne, na rue Duchot, kakor po navadi. Dejal je, da bo vesel, če me vidi. Poklical sem ga in dogovorila sva se, da se bova dobila v neki kavarni blizu Plače do la Bastille. Ko sem tam vstopil, je sedel pri mizi in njegove prve besede so bile:
»Prihajam v imenu organizacije.«
Takoj sem razumel, da so ga prisilili v vlogo Gertrude Schild-bachove in da je moje življenje v nevarnosti. Čeprav me je to bo-
Ilestno pretreslo, sem naglo zbral vse svoje čute ter zapazil pri mizi tik poleg naju nenavadno skupino. Kadili so avstrijske cigarete — in to v francoski malomeščanski kavarnici I — bil sem prepričan, da so v službi GPU.
Mladi moj prijatelj mi je dejal, da je prišel v Pariz v namenu, da pretrga službo Stalinu, toda posebni pooblaščenec iz Moskve sc je par dni prerekal z njim in ga nazadnje prepričal, da jaz nimam prav in da vse, kar Stalin stori, koristi stvari. Zdaj je prijatelj začel obdelovati mene in je uporabljal vse stare dokaze, ki sem jih tako dobro poznal. V tistih okoliščinah se mi je zdelo najboljše, da sc delam, kakor da bi bil name močno učinkoval.
Govoril mi je:
»V Moskvi vedo, da nisi izdajalec, ne vohun. Ti si dober revo-Iucijonar, toda preveč si delal. Zaradi vedne napetosti si se zgrudil. Morda ti bodo dali dopust, da si boš lahko v miru opomogel. Pa naj bo kakor že — k nam spadaš!«
Tako je fant dokazoval in nadaljeval:
»Ali nisi bil 21. avgusta že v vlaku za Moskvo? Zdaj pojdeš nazaj. Mi te bomo spravili tja. Pooblaščenec iz Moskve pa seveda razume tvoje dvome in se želi s teboj pogovarjati iz oči v oči. Seveda ga poznaš, a jaz nimam pravice, da bi ti povedal njegovo ime.«
Ko je govoril, sein opazoval njegove roke, da bi videl, ali bo skupini pri mizi poleg dal kako znamenje. Bil sem v pasti in sem mislil z besno naglico .
Ker sem pa šele pred kratkim opustil njegovo sedanje stališče, mi je bilo lahko govoriti	prav tiste	besede, ki jih je hotel slišati.
Zahvaljeval sem sem, da	so iz Moskve	poslali sem tako	prevejano
glavo. Kazal sein voliko radovednost po tem, da bi govoril z onim možakom ter z njim vse stvari uredil. Dejal sem:
»Spiegelglas je bil pravi tepec in zahrbtnež, mož pa, o katerem govoriš ti, se mi zdi, da docela razume moj primer.«
Zdaj sva govorila o	pogovoru,	ki	naj bi ga imel s	posebnim
pooblaščencem. Predlagal	mi je, naj	bi	se z onim dobil v	Holandiji
in sicer pri njegovih, Belgičeve žene starših, ki sem jih prav dobro poznal.
Jutri: Boljševiški morilci za petami.
RADIO
Program radio Ljubljana
Sobota, 28. decembra: 7 Jutranji pozdrav. 7.05 Napovedi, poročila. 7.15 Pisan venček veselih zvokov (plošče) do 7.45. 12 Plošče vesele bomo izbrali in v pisanem venčku do Vas jih poslali. 1230 Poročila, objave. 13 Napovedi. 13.02 Plošče vesele bomo izbrali in v pisanem venčeku do vas jih poslali. 14 Napovedi, poročila. 17 Otroška ura (gdč. M. Kotnanova). 17.30 Domač pozdrav (pl.). 17.50 Pregled sporeda. 18 Koncert nabožne glasbei Sodelujejo: gg. A. Jaro (tenor), T. Petrovčič (bas), I. Mele (orgle), 18.40 Pogovori s poslušalci. 19 Napovedi, poročila, objave. 19.25 Nac. ura. 19.40 Poskočni napevi (plošče). 20 Zunanjepolitični pregledi g. dr. Kuhar). 20.30 »Prazniki, prazniki...« Pisar večer za konec meseca: šale, petje, godba. 22 Napovedi, poročila. 22.15 Klavirska harmonika Ig J. Povše). Konec ob 23.
Drugi programi
Sobota, 28. decembra: Belgrad: 20.30 Prenos iz Valjeva — Zagreb: 20 Nar. pesmi — Praga: 17.20 Lahka gl. — Sofija: 21 Lahlsa gl. — Beromiinster: 19.20 Koračnice — Budimpešta: 19.20 Pisan k one. — Bukarešta: 20 Ork. konc. — Stockholm: 21.15 Vojaška godba — Italij. postaje: 20.30 Violina — Sottens; 20 Švicarski vojaški večer.
Belgrajska kratkovalovna pn c YUA, YUB (49.18 m): 19.40 Poročila v sk . .iščini — YUF (19.69 m): 0.30 Poročila v slovenščini za Južno Ameriko — YUG (19.69 ir.): 3.30 Poročila v slovenščini za Severno Ameriko.
Jegličev akademski dom
bo spomenik slovenskemu vladiki. Vsi zavedni Slovenci darujte v ta namen!
Na leto 36.000 novih vojaških letal vseh vrst
bodo Združene ameriške države lahko izdelale po letu 1942
Iz takšnih številk je pač razumljivo, zakaj se tovrstnih ameriških poročil v Angliji tako vesele in jih dan za dnem prinašajo kot odgovor svojemu niezprosnmeu sovražniku, ki skuša prisiliti tudi Veliko Britanijo na kolena.
Nova olimpijska skakalnica v Cortina d'Ampezzo v Italiji, kjer se bodo februarja 1941 pomerili najboljši smučarji sveta
Za Jugoslovansko tiskarno * L]ubl|am. lot* krantarlt ~ ltda)atelj: Int. Jot* Sodja — tlreduik Mirko Javornik - itokopiaov o* intimo ~ »Slovenski dom« utioi« vsak delavnih ob 12 ~
V	ponedeljkih le loiraoilk — Me*e*iia aarotnlna |e 14 dia •• lno«em*t*o 2B dl« — Samo ponedeljki »Slovenski dom« velja tneaefno 6 dinarjev polletno 25 dinarjev celoletno 5« dinarjev. Urednlttvo: Kopitarjev* ulica 0/III ~ Oprava: Kopitarjeva ulica ft. Ljubljana ~ Telefon 40 01 do 10 05 ~ Podtalnice) Maribor. Celje. Ptuj, Jesenice. Kranj, Novo mesto. Trbovlje.