Religious communities and the change of worldviews in Slovenia (1918 - 1991) : historical and political perspectives

angleški

2020

letnik 30, številka 3

ateizacija   Jugoslavija   medverski odnosi   religijske skupnosti   religijski pluralizem   Slovenija   verski prestop

Zgodovinsko društvo za južno Primorsko
(Obvezni izvod spletne publikacije)

V prispevku je predstavljen proces sprememb na religijskem polju na Slovenskem s poudarkom na dveh pojavih: verskih prestopih v času med svetovnima vojnama in ateizaciji v obdobju socializma. Zgodovinska analiza obdobja prve Jugoslavije kaže na zametke religijske diverzifikacije in individualizacije, predvsem kot posledico novega državnega okvirja, neurejenih oziroma pomanjkljivo urejenih odnosov države do religijskih skupnosti in notranjih migracij. Posebnost verskih prestopov, zlasti iz Katoliške cerkve v Srbsko pravoslavno cerkev, pa tudi v islam, je bila visok delež prestopov iz koristi (zakonska razveza s ponovno poroko, napredovanje v službi ipd.), ki pa ne izključuje kasnejšega religijskega udejstvovanja v novi religijski skupnosti. Diskriminatorna politika oblasti do nemške narodnostne manjšine pa je povzročila utrditev te narodne manjšine znotraj Nemške evangeličanske cerkve s številnimi prestopi katoliških Nemcev v evangeličansko vero. Visok delež članov te religijske skupnosti, kot tudi parohij Srbske pravoslavne cerkve, predvsem če upoštevamo stalno naseljeno prebivalstvo, so bili konvertiti iz Katoliške cerkve. Verski prestopi pa so vendarle bili razmeroma redki in številčno se verska sestava religijsko izrazito homogenega območja takratne Dravske banovine ni dosti spremenila. Večje spremembe na religijskem polju pa je prinesel povojni režim, ki je s podpiranjem širjenja ateizma (kot oblike dekonverzije) in vzporedno politiko omejevanja javnega delovanja religijskih institucij zajezil dominantno vlogo Katoliške cerkve v družbi. Odnos socialističnih oblasti do religije in njenih predstavnikov je bil v Jugoslaviji do leta 1953 izrazito negativen, sčasoma pa se je liberaliziral kar je med drugim omogočilo dialog med kristjani in marksisti ter med religijskimi skupnostmi. Migracije predvsem iz drugih jugoslovanskih republik v zadnjih petdesetih letih so prispevale k večji številčnosti pripadnikov nekatoliških verskih skupnosti. Po razpadu Jugoslavije v Sloveniji z demokratizacijo pravnih struktur opažamo porast religijskih vsebin v medijih, vrsto novih registriranih in neregistriranih religijskih skupnosti - prve nove religijske in novodobniške skupnosti se sicer pojavijo že v 1970. letih - hkrati pa tudi ponovno utrditev položaja Katoliške cerkve, ki sedaj nastopa iz pozicije civilne družbe.

19.04.2021