Izhaja vsak dan ijutraj razve« :w odborov konference. Olajšave za potovanje večjih družb Beograd, 20. oktobra. AA. Prometni minister je potrdil izjemo od določb S 14 potniške tarife za notranji promet in dovolil, da velja olajšava za potovanje večjih družb v mednarodnem prometu preko jugoslovenskih dižavnih železnic že za družbe 15 oseb. Dozdaj so morale take družbe šteti najmanj 25 oseb. Nevarno vrenje med avstrijskimi kmeti Dunaj, 20. oktobra, r. V zadnjem času se opaža med avstrijskimi kmeti, posebno v planinskih krajih, močno vrenje, ki prihaja do izraza na številnih protestnih shodih. Prvi tak shod se je vršil v kraju St. Johannu v Pongauu. Zborovanja se je udeležilo kakih 4000 kmetov, ki so glasno in najenergičneje protestirali proti politiki vlade in političnih strank. Temu shodu so Sledili drugi, tako v Kufsteinu, kjer poljedelski minister dr. DollfusS dolgo ni mogel govoriti. Na tem shodu je grozil neki krščanskosocialni kmetski voditelj z nasilnim nastopom kmetov, če se njihova resolucija ne bo upoštevala. Na kmetskem shodu v Annabergu, ki sta ga sklicala predsednik krščansko-socialne kmetske zvezte poslanec Hauthalter in deželni poslanec Ilochleitner, so kmetje proti obema zelo bur- no nastopili, tako da sta morala nadaljne shode odpovedati. Zelo buren je bil tudi shod v Hof-gasteinu, kjer je govoril bivši kancelar dr. Ra-mek. V Mittersillu je poslanec Knosp naletel na silno nasprotovanje zbranih kmetov. Zahteve avstrijskih kmetov imajo ultimativen značaj. Sprejete resolucije pravijo, da hočejo imeti do 5. novembra odgovor na te-le zahtevo: najvišja plača sme znašati 1500 šilingov, obrestna mera na hipotekarna posojila se mora znižati na 4 odstotke, zasega in vrnitev kapitala, ki je zbežal v inozemstvo, prilagoditev vseh mezd in socialnih bremen sposobnosti gospodarstva, reforma uprave, uvedba znosnih odvetniških in notarskih tarif, zopetna uvedba smrtne kazni, plačevanje podpor brezposelnim do dveh tretjin v naravi, preuredba vseh davkov in znižanje zamudnih obresti itd. Prepoved zaposlitve tujcev v Angliji London, 20. oktobra. AA. Notranje ministrstvo je izdalo ostre odredbe proti zaposlitvi ino-zemcev. Odredbe so naperjene predvsem proti nemškim, ruskim, belgijskim in švicarskim služkinjam, ki so se zadnja leta v velikem številu naselile v Angliji. Stabilizatorji na ladjah Rim, 20. oktobra, n. Italijanske paroplovne družbe so sklenile, da uvedejo na vseh svojih ladjah tako zvani stabilizator, s pomočjo katerega plovejo ladje zelo mirno, tako da v bodoče sploh ne bo več morske bolezni. Stabilizatorje so do sedaj preizkušali na bojnih ladjah in ve-iiikih privatnih jadrnicah. Iz Privilegirane družbe za izvoz Beograd, 20. oktobra. AA. Carinski oddelek finančnega ministrstva je poslal carinarnicam okrožnico, naj od Privilegirane družbe za izvoz poljskih proizvodov ne zahtevajo potrdila o zagotovljeni valuti pri izvozu blaga, ker posluje Privilegirana družba za izvoz poljskih pridelkov za račun države. Novo zlato iz Amerike Pariz, 20. oktobra. AA. Iz Cherbourga poročajo, da je nemški prekooceanski parnik »Eu-ropa« izkrcal« 380 zabojev zlata. Vrednost izkrcanega zlata je 500 milijonov frankov. Tudi drugi prekooceanski parniki so te dni izkrcali v Clierbourgu velike količine zlata, Zlato je namenjeno pariškim bankam. Vzgled. Nemcev Naši nemški sodržavljani se udeleže volitev polnoštevilno in votivno geslo, ki ga proglaša njih glasilo »Deutsches Volks-blatt«, se glasi: Vsi na volišče! Ne velja pa to geslo samo za okraje, v katerih bodo na državni listi predsednika vlade kandidirali tudi nemški poslanci, temveč za vse okraje brez izjeme in torej tudi za okraje* kjer ne bo nemških kandidatov. Brez ozira na to, če imajo lastnega kandidata ali ne bodo naši Nemci brez izjeme šli na volišče in glasovali za kandidate državne liste predsednika vlade Petra Zivkoviea. In niti to jih ne bo motilo, če bi bil kateri od sreskih kandidatov tudi njim neljub, kljub temu bodo storili svojo dolžnost in disciplinirano odšli na volišče. Tudi Nemci v Sloveniji so že izjavili, da bodo šli kot en mož na volišče in storili svojo državljansko dolžnost v popolni meri, pa čeprav ne bodo v nobenem srezu Dravske banovine imeli svojega kandidata in čeprav bi jim mogel biti tudi kateri od postavljenih sreskih kandidatov manj po volji. Toda vedno dobro disciplinirani Nemci vedo, da so sreske kandidature le vprašanja drugovrstne važnosti, kadar gre Tta velika državna in na-cijonalna vprašanja. Pri novembrskih volitvah pa gre za takšna vprašanja in naši Nemci so to spoznali in zato vzklikajo: Vsi na volišče! Ali naj bo mar mogoča ta sramota, da se bodo naši Nemci pokazali kot boljši in uvidevnejši jugoslovanski državljani od nas Slovencev! Ponašamo se s tem, da smo zvesta in ču-ječa predstraža Jugoslavije, a v prvem važnem trenutku naj bi imeli manj patriotizma od Nemcev! Če velja za Nemce volivna dolžnost, potem bi morala za nas veljati še večja dolžnost, da smo vsi brez izjeme agitatorji za volitve. Če so naši Nemci sklenili, da hočejo svojo državljansko zvestobo dokazati s tem, da gredo vsi na volišče in da s tem sodelujejo pri izgradnji države, potem bi morala nas obliti rdečica sramu, če bi ostali doma ter z neoprostljivo pasivnostjo dejali, da nam je vseeno, kaka bo bodoča pot Jugoslavije. Saj je vendar Jugoslavija naša država, v kateri smo mi eden od bistvenih državotvornih elementov ter imamo zato vso pravico, da soodločujemo, kakšen bodi razvoj te naše Jugoslavije. In v tej naši državi naj bi mi gledali ob strani, kako vrše svojo dolžnost do države Nemci! V tej naši državi naj bi doživeli to sramoto, da bi se morali od Nemcev učiti, kaj je dolžnost jugoslovanskega patriota? Vemo, da pri mnogih naših ljudeh ne izvira nagnenje do pasivnosti toliko iz pomanjkanja nacijonalne zavesti, kakor pa iz neke že skoraj podedovane razvade, da hočejo imeti vedno neko posebnost in biti zato za vsako ceno bolj pametni ko vsi drugi. Naj se ti preveliki modrijani zavedajo, da so mnogo bolje od njih prevdarili političen položaj Nemci in da niso izdali vplivnega gesla: vsi na volišče! le kar tako, temveč le na podlagi tehtnih argumentov. Pred vsem vsled tega, ker so spoznali, da je sedanja vlada v resnici vlada enakopravnosti in nacijonalne pravičnosti. Drugače zato, ker vedo, da se z novembrskimi volitvami ustvarja edino mogoč prehod v normalno parlamentarno življenje in zato, da bodo za dolgo dobo brez političnega upliva, če ne bodo poleg, ko se polagajo novi temelji. A naši Nemci, kot agilni in dobri gospodarji vedo tudi to, da je zdrav razvoj mogoč le postopoma in volitve so baš ena od onih etap, ki vodi k napredku. In še celo vrsto drugih razlogov so Nemci uvaževali, nato pa spontano in po globokem prevdarku sklenili, da aktivno delajo za zmago državne liste predsednika vlade. Na ta način hočejo poudariti ne samo svojo lojalnost, temveč tudi svoje priznanje vladi, ki je nad dve leti s takim uspehom vodila Jugoslavijo, ki je tudi njih država. Po tem vzgledu nemškega patriotizma za jugoslovanskega rodoljuba pač ne more biti nobene debate več. Vsaj to, kar bo Nemec storil za Jugoslavijo, mora storiti za svojo državo vsak Jugoslovan. In če je nemško geslo: vsi na volišče!, potem je jugoslovansko geslo: do zadnjega vsi na delo, za čim veličastnejšo zmago jugoslovanske misli dne 8. novembra. Za to zmago gre 8. novembra in gre obenem za zmago državne misli. Ne bo v čast tistemu, na katerega bi mogli celo Nemci s prstom pokazati, da se ni odzval, ko je klicala Jugoslavija. Dunajski sadni trg Dunaj, 20. oktobra (d). Na današnji sadni trg so pripeljali 7 vagonov madja.rskega in 6 vagonov bolgarskega grozdja. Nemci brez izjeme za listo predsednika vlade Vsi na volišče! kliče glasilo nemške manjšine Novi Sad, 19. oktobra. Glasilo nemške manjšine v Jugoslaviji »Deutsches Volks-blatt« piše: »Po izvršenih pogajanjih doktorja Štefana Krafta z nosilcem državne liste predsednikom vlade Petrom Živko-vičem, moremo sporočiti, da bo dr. Kraft s svojimi političnimi prijatelji dr. Moser-jeni, dr. Grasslom, dr. Nennerjem in drugimi kandidiral v sedmih okrajih Bačke in Banata na državni listi ministrskega predsednika Živkoviča. Do sedaj je gotovo, da pridejo v poštev za kandidaturo okraji: Kula, Odžaci, Bačka Palanka, Veliki Beč-kerek, Modoš in Vršeč. Razdelitev kandidatur na posamezne okraje se bo izvršila v sporazumu z zaupniki okrajev. V uvodniku pa piše glasilo nemške manjšine: Na volišče! Tudi v onih okrajih, kjer ne bo postavljena nobena nemška kandidatura, bodo naši volilci sledili intencijam kralja in vlade in se polnoštevilno udeležili volitev. Noben nemški volilec ne sme na dan volitev ostati doina! Vsak naj moško in pogumno odda svoj glas za kandidata, o katerem misli, da bo njegovo sodelovanje pri izgradnji države in harmoničnem sožitju vseh ljudskih plasti države za ves narod v korist. Javno glasovanje bo dalo našim nemškim volilcem priliko, da odkrito in prostodušno izpričajo svoje mišljenje in da pred vsem svetom izpovejo svojo vdanost državi in svoji narodnosti! Minister Beneš o svetovni krizi Oživi jen je mednarodnega gospodarstva ne pride takoj — Položaj češkoslovaške manj težaven od položaja drugih držav — Carinska unija in srednjeevropsko sodelovanje — Izgledi razorožitvene kon- reference Praga, 20. oktobra, d. Zunanji minister dr. Beneš je imel danes v zunanjih odborih obeh zbornic ekspoze. Bavdl se je najprej s politični- mi in gospodarskimi dogodki letošnjega leta, zlasti s Hoovrovim načrtom. Potem je minister opisoval vzroke današnje gospodarske in. finančne svetovne krize in je naglasil, da je k dosedanjim pojavam svetovne gospodarske depresije prišla še nova stran, in sicer finančna in finančno-tehnična kriza, ki je zelo zmedla organizacijo mednarodnega denarstva in svetovno organizacijo kredita. Globlji vzrok današnje raz-drapanosli v Evropi in težkih političnih in socialnih bojev je bil velik socialen, političen in gospodarski proces. Močnejšega oživljenja mednarodnega gospodarstva pa ni takoj pričakovati, ker se bo kriza še vlekla in bodo posamezne države prisiljene nekaj časa, da si pomagajo predvsem vsaka sama sebi. Dr. Beneš je nato opisal položaj Češkoslovaške v' današnji krizi. Povdaril je, da položaj češkoslovaške republike šo ni tako težaven kakor položaj mnogih drugih držav. Drugače kakor v raznih drugih industrijskih državah je v Češkoslovaški že precej ugodno ravnovesje med kmečkim in mestnim prebivalstvom. Češkoslovaška ima aktivno trgovinsko bilanco; svojo trgovinsko politiko pa bo tako nadaljevala, da ostane to stanje tudi vnaprej ohranjeno. Češkoslovaška kot država, pa tudi njene banke in privatniki so se razmeroma malo zadolžili napram inozemstvu. Tudi ni nobene nevarnosti, da bi bila Češkoslovaška oškodovana zaradi izgub svojega kapitala v inozemstvu. Vse to so momenti, ki jamčijo, da ostane češkoslovaška valuta trdna in da sedaj Češkoslovaški sploh ne groze nevarnosti, ki se jih mora bati finančno življenje v mnogih državah. V političnem oziru je pozicija češkoslovaške gotovo ugodna. • Spor zaradi avstrijsko-nemške carinske zveze je bil septembra meseoa v Ženevi končan. Češkoslovaško stališče so v vsem vpoštevali. Ko sta zunanja ministra Nemčije in Avstrije videla razvoj zadnjih štirih mesecev kakor tudi stališče štirih velesil, sta v evropskem odboru oba obvezno izjavila, da odstopata od načrta carinske zveze. Gospodarske in finančne skrbi Evrope pa so to vprašanje sploh potisnile v ozadje. Dr. Beneš se je po tem skliceval na stavke iz svojega govora v aprilu letošnjega leta, ko je izjavil, da korak glede avstrijsko-nemške carinske zveze sploTi ne zadeva dobrih odnoša-jev Češkoslovaške do Avstrije in Nemčije. K temu pristavlja, da upa, da bo tudi v današnjih težkih časih tako ostalo, naj se stvari v Evropi obrnejo tako ali tako. Razvoj stvari je pokazal, da problem carinske zveze ali priključka ni problem Avstrije, Nemčije ali Češkoslovaške, tudi ne problem srednje Evrope, temveč da je to evropski problem, na katerem so življensko zainteresirane tri velesile. V vseh srednjeevropskih zadevah se brez sporazuma treh velesil Nemčije, Francije in Italije, trajno ne da napraviti nič pozitivnega brez nje ali proti njej. temu je dr. Beneš pristavil, da se v srednji Evropi, kolikor se tiče Češkoslovaške, ne da napraviti nič pozitivnega brez nje ai prqti njej. To velja o vseh dosedanjih spornih vprašanjih srednjeevropske politike, o habsburškem vprašanju, o rn7r3nih projektih ali naziranjih o gospodarski ali politični reorganizaciji srednje Evrope, o vprašanjih gospodarskega in političnega sodelovanja. V nadaljnem je dr. Beneš opisal splošno stališče Češkoslovaške do načrtov o novi ureditvi razmer v srednji Evropi. Naglasil je vnovič miroljubne tendence Male antante in nje pripravljenost, da s svojimi sosedi odkritosrčno in lojalno sodeluje. To velja na vsak način tudi za Češkoslovaško. Pogajanja za trgovinsko pogodbo z Madjarsko bi mogla biti izhodišče za dobro razmerje v bodočnosti. Razmerje Češkoslovaške do Avstrije je vedno dobro. Ko so bili dovršeni zadnji koraki, se je zdelo ministru potrebno in pravilno, da to vnovič poudari. Kar se tiče novih srednjeevropskih načrtov, smatra praška vlada, da ni mogoča obnovitev starih, preživelih oblik politične ali gospodarske srednjeevropske enote. Vsako prihodnje sodelovanje si mora poiskati novih oblik. Brez Češkoslovaške in brez Male antante ali proti njej, prav tako pa tudi proti Avstriji ali Madjarski se ne morejo uresničiti nobeni srednjeevropski načrti. 0 razmerju Češkoslovaške do Italije je dr. Beneš izjavil, da je treba poudariti medsebojno razumevanje in približevanje tako političnih interesov kakor bodočih ciljev. Sodelovanje s Poljsko se je v zadnjem času več ko enkrat izkazalo. Od Anglije ne loči češkoslovaške nič, prav tako ne od Zedinjenih držav ali od skandinavskih dežel. S sovjetsko Rusijo se Češkoslovaška pripravlja na posvetovanje za sklenitev trgovinske pogodbe. Končno je minister dr. Beneš govoril tudi o bližnji razorožitveni konferenci. Naglasil je, da je uspeh tako dalekosežnega posvetovanja tem bolj gotov, kolikor manj nemira in desorijenta-cije bo in kolikor normalneje se bo razvijalo gospodarsko in socijalno življenje. Zato bodo posvetovanja razorožitvene konference zelo težavna, če se sedanje razmere ne zboljšajo. Češkoslovaška bo pripravljala ta stremljenja ne samo z besedami, temveč tudi z dejanji v korist evropskega in tudi svetovnega miru. Impozanten volilni sestanek v Škofji Loki Sreski kandidat župnik gospod Barle med volilci Škofja Loka, 20. oktobra. Včeraj ob 18. uri se je vršil v mestni posvetovalnici škofjeloške občine nad vse lep volilni sestanek, ki se je nehote izpremenil v krasno, enodušno manifestacijo ljubezni do kralja in države. Čeprav sestanek niti ni bil kaj prida razglašen, se je vendar ob napovedanem času zbralo na občini toliko volilcev, da je veliko poslušalcev sledilo tehtno prevdarnim in stvarnim govorom kar s predsobe in veže. Poleg starih, preizkušenih borcev za narodno stvar iz škofjeloškega okoliša, so bili navzoči tudi mnogi ugledni možjč-gospodarstveniki jz Selške in Poljanske doline. Vse pa je prevevala ob zaključku skupna želja, pripomoči čim največ da se slovensko ljudstvo od demagoških prerokov odvrne in da se 8. novembra tudi škofjeloški okraj izkaže vrednega kot branilec močne, nedeljene in velike Jugoslavije. Sestanku je predsedoval škofjeloški župan Josip Hafner, ki je uvodoma toplo pozdravil gosp. ministra Kramerja, Puclja in župnika gospoda Barlcta. Gosp. minister Pucelj je z njemu lastno živahnostjo očrtal vse momente, ki kličejo volilce na piano! Gospodarska in socialna obnova Jugoslavije je temelj bodočega dela; vsi stari strankarski oziri so sedaj proč, domovina kliče vse in vsakodar, da ji pomaga kot konstruktivni element. Zabloda in nepoučenost je, kdor misli, da se pri teh volitvah ne odloča tudi za koristi in napredek vsakega poedinca. Naslednji govornik g. župnik Barle, ki so ga poslušalci češče živahno aklamirali, je povdar-jal v krasnem, ljubezni polnem domorodnem govoru, da morajo vsi ljubitelji našega kralja in države na okup; stari časi, ki so razdvajali pozitivne narodove sile, se ne smejo nikoli več povrniti. Kot duhovnik se zaveda težko naloženih bremen in nalog, toda: Bogu kar je bož' ga in kralju kar je kraljevega! Vsi za srečo lope in slavne Jugoslavije! Kot poslednji je govoril minister Kramer, ki je koj s početka povdaril, da sedaj ne gre za bivše politične grupe, temveč se zbira v teh predvolilnih dneh vse, kar resno čuti za domovino. Slovenska delegacija potrebuje močne moralne opore, kajti mora biti vsakemu lajiku razumljivo, da je baš slovenski del našega naroda neločljivo zvezan z usodo Jugoslavije. Jugoslavija brez Slovencev la' ';o postoji — pač pa ne bo Slovencev brez Jugoslavije. Demagogija, varanje ljudstva in neistinitost morajo zalo vstran, ker bo naše ljudstvo ob poznavanju dejanskega stanja samo najbolje znalo odločili, kaj je za srečo in blaginjo države in naroda prav in kaj ne. Po kratkem izvajanju gosp. Bakšiča, ki apelira na umevanje socialnih potreb malega človeka, je bil sestanek zaključen, potem ko je gosp. Hafner pozval navzoče, da vsak v svojem krogu deluje k čim sijajnej-šemu podvigu vseh tvorcev za dobrobit jugoslovanske zemlje. Novi sreski kandidati V Ljubljani: V ponedeljek je bila vložena na sodišču sres-ka kandidatna lista za mesto Ljubljano. Sreski kandidat minister dr. Albert Kramer, njegov namestnik pa'kom. OUZD Ivan Tavčar. To je prva kandidatna lista, ki je bila vložena v Dravski banovini. Druge kandidature: V Smedercvem je za sreskega kandidata postavljen Milivoje Preič, advokat, za njegovega namestnika pa Stevan Gitarič, kmetovalec iz Dobrega Polja. V Šoko Banji je potrjena sreska kandidatura Vlade Miletiča za banjški srez. V srezu Drinje Vrbovško je vložena kandidatna lista llije Jerbiča, njegov namestnik je inž. Bukavac iz Beograda. V srezu Ražansko-temniškcm je sreski kandidat Mladen Bračinac, trgovec iz Beograda, njegov namestnik pa Živojin Todorovič, kmet. V Jagodini je okrožno sodišče potrdilo sres-ko kandidaturo Životije Jevtiča, bivšega oblastnega poslanca iz Lodžike. Njegov namestnik je Miodrag Janičijevič, kmet iz Zgornjega Štipla. V Starem Bečeju je potrjena sreska kandidatura posestnika in bivšega sreskega načelnika Stevana Kačanskega, njegov namestnik je advokat dr. Djordje Debeljački. V Tetovu je vložena kandidatura Marke Petroviča, predsednika tetovske občine in bivšega poslanca. Namestnik je dr. Džefer Sulejmanovič, zdravnik iz Tetova. V Hercegovini: V Mostaru je sreski kandidat minister Nikola Preka. Njegov namestnik je zdravnik dr. Ridžanovič. V Stoku je kandidat Vlado Spahič, njegov namestnik Ibro Žuljo. V Libuškem je kandidat župan v Posušju A. Pag, namestnik pa neki kmet iz Rakitnega. V Kuršumliji je sreski kandidat Božo Jeličič, industrijalec iz Brusa, namestnik pa Radosav Bogdanovič, bivši šef kabineta v justičnem ministrstvu. V Kraljevu je sreski kandidat Petar Boga-vac, trgovec v Kraljevu, namestnik pa Miloš Rafajlovič, kmet ijz Vrbe. V Velikem Orašu je sreski kandidat dr. Ži-van Lukič, advokat iz Beograda, namestnik je kmetovalec Jovan Obradovič iz Velike Plane. V Novem Sadu je sreski kandidat dr. M. Sekulič, advokat, njgov namestnik kmet Peter Savič. V Dubrovniku je sodišče potrdilo kandidaturo dr. Arlura Sarake, advokata iz Dubrovnika in njegovega namestnika Nika Sutiča, staroste jugoslovanskega Sokola. V Koreniei je odobrena kandidatura dr. Mirka Došena. V Sarajevu je potrjena kandidatna lista Jovana Principa, posestnika iz Hadžiča. Njegov namestnik je Alibeg Murga. V Raški je kandidat za srez studenički Branko Corbič, bivši narodni poslanec. Njegov namestnik je Jevrein Planojevič, industrijalec iz Ušča. V Novem Pazaru je kandidat Tihomir Šar-kovič, namestnik Alibeg Rasovae. V Krivi Palanki je kandidat Bože Jokanovič, okružni protojerov v pokoju, njegov namestnik Milan Mitič. V tem srezu je potrjena še ena kandidatura in sicer trgovca Petra Mrčave-loviča, čegar namestnik je Stojan Stojilovič. V Rumi je kandidat Emilijan Grbič, duhovnik iz Rume , namestnik Ferdinand Reinprecht mestni načelnik v Rumi. V Resnu, v Južni Srbiji je kandidat Krsta Strezovič, predsednik občine, namestnik Vanča Ristič. V Slunju je kandidat banski svetnik dr. Milan Popovič. V Župani je kandidat advokat Dragoin Pe-rušič, namestnik Aca Costič, kmet iz Vrbanje. V Kotor Varoši je kandidat dr. Tode Jermič, V Mrkonjičgradu je kandidat Grajič. V Bosanski Krupi pa sreski kandidat Boško Zelkovič. V srezu Ovčjepoljskem dr. Miroslav Stoja-dinovič, prvi podpredsednik beograjske občine, njegov namestnik llija Gavrilovič. V Bosanski Dubici Pera Šiljevič. V Tešnu pa Milan Gnjatovič, industrijalec iz Tesliča. V Osjeku dr. Momčilo Ivkovič, namestnik pa trgovec Jovan Bukovič. V Splitu so sestavljene kandidature doktor Grge Andjelinoviča, publicista Petra Čir-lia in kapetana v pokoju Petra Gjurišiča. Nadalje so postavljene v Dalmaciji še te kandidature: V Sinju Severa Varde, v Korčuli Joahima Kunjašiča, v Hvaru Juraja Duboko-viča, v Benkovcu Sergija Urukala, v Biogradu na moru Rude Bačiniča, v Preku Ante Antu-novča in v Kninu dr. Nikole Subotiča, bivšega podpredsednika skupščine. Minister Andra Stanič je sreski kandidat v Užicah, njegov namestnik pa Vitomir Ivanovič, predsednik občine v Karunu. Prepoved uvoza kopitarjev v Avstrijo Beograd, 20. oktobra. AA. Avstrijsko zvezno ministrstvo za poljedelstvo in gozdove je obvestilo poljedelsko ministrstvo, da Je zaradi smrkavosti na podlagi čl. 7. veterinarske konvencije med kraljevino Jugoslavijo in republiko Avstrijo prepovedalo uvoz kopitarjev iz Beograda fn iz srezov Alibunar, Apatin, Bačka Topola, Bačka Palanka, Bela Crkva, Bijeljina, Brčko, Irig, Kovačiča, Kevina, Kula, Nova Kanjiža, Novi Bečej, Novi Sad, Odzaci, Osijek, Pančevo, Ruma, Senta, Sid, Sombor, Sremska Mitroviča, Stari Bečej, Stara Kanjiža, Stara Pazova, Subotica, Titel, Veliki Bečkerek, Velika Kikinda, Vinkovci, Vršac, Vukovar, Zabalj in Županja. Prepoved uvoza kopitarjev iz teh okuženih področij velja od 15. oktobra 1931. Prepoved pa ne velja za uvoz kopitarjev, namenjenih za klanje, ki niso iz okuženih občin gori navadenih srezov in ki gredo v zdravstveni zapor ▼ St. Marxu na Dunaju ali v sanitetno klavnico V dunajskem Novem mestu. VREMENSKA NAPOVED. Dunaj, 20. oktobra (d). Naglo naraščajoče pooblačenje; vdrli bodo mrzli severozapadni vetrovi s padavinami; v visokih legah sneg; po tem spremenljivo vreme z naglo menjajočo se oblačnostjo in padavinami; zelo hladno. Navodila za vlaganje kandidatur Kdor hoče vložiti sresko kandidaturo, mora v smislu § 21. volilnega zakona predložiti okrajnemu sodišču, ki je na sedežu upravnega sreza, kandidatno listo. Ta lista mora vsebovati nastopno: 1. dan volitev; 2. ime in priimek nosilca državne kandidatne liste g. Petra Živkoviea; 3. ime in priimek, poklic in bivališče kandidata; 4. ime in priimek, poklic in bivališče njegovega namestnika; 5. ime in priimek, poklic in bivališče po enega predstavnika liste in njega namestnika; za vsako volišče. Ako za kako volišče ni predstavnikov in se ti torej ne morejo navesti, ostane kandidatura kljub temu veljavna, ker označba predstavnikov liste na 'kandidatni listi ni obvezna. Kjer pa se predstavniki navedejo, morajo biti iz Občine, v kateri se vrši glasovanje in morajo biti vpisani v njen stalni volilni imenik. Kadidaturi je priložiti: 1. pismena privolitev kandidata, da kandidira pri volitvah dne 8. novembra 1931 za upravni srez na listi, na kateri je nosilec državne kandidatne liste gosp. Peter Zivkovič; 2. pismena privolitev namestnika; da kandidira pri volitvah dne 8. novembra 1931 kot namestnik kandidata g............... .........za upravni srez na listi, na kateri je nosilec državne kandidatne liste gosp. Peter Zivkovič; 3. pismena privolitev nosilca državne kandidatne liste g. Petra Živkoviča, da se sme vezati kandidat z njegovo nosilsko kandidatno listo; 4. izjava predlagateljev, da kandidirajo kandidata ........................ (navesti ime, poklic in bivališče) in namestnika...... .....................(navesti ime, poklic in bivališče) za volitve dne 8. novembra 1931 in sicer za upravni svet..................... Dravske banovine na listi, na kateri je nosilec državne kandidatne liste g. Peter Živkovič. Ta izjava mora biti podpisana od najmanj 200 volilnih upravičencev, vpisanih v volilne imenike iz dotionega sreza. Ko so podpisi nabrani, je treba izjavo nemudoma predložiti onemu okrajnemu sodišču, pri katerem se nahajajo volilni imeniki vpisanih predlagateljev; to sodišče overi, da so predlagatelji v volilnem imeniku v resnici vpisani. Kandidatje se opozarjajo na tiskovno napako v zadnjem stavku odst. 3. § 21. volilnega zakona, ki je popravljena v »Službenem listu« kraljevske banske uprave z dne 13. t. m. kos 62 pod št. 425. Po tem popravku torej na kandidaturo ni treba napisati posebnih sreskih predstavnikov liste, temveč zgolj predstavnike in njih namestnike za posamezna volišča. Ustanovitev gospodinjske šole v banovinski kmetijski šoli v Sv. Juriju ob juž. žel. Konikio se je uresničil stari načnt slovenskih gospodarskih krogov in slovenskih poslancev bivše Štajerske, ki so zahtevali že ob ustanovitvi kmetijske Sole z njo združeno gospodinjsko šolo. Po vojni se žal z a počet o delo ni nadaljevalo zaradi premalega zanimanja za stalno gospodinjsko šolstvo doma in v kmetijskem ministrstvu. Zavod je nato prešel pod oblastno samoupravo. Šele kr. banska uprava je dovršila ta prvotni načrt ter je že v svoj prvi proračun stavila primeren znesek za početna dela. Tako se je v jeseni 1930 začelo novo poslopje gradili. Za nadaljevanje del ter za notranjo opremo, potrebni inventar in otvoritev šole je vstavila tudi v proračun za 1931/32 potrebni znesek. Sedaj se poslopje dovršuje in bo mogoče v začetku januarja začeti v njem s poukom. Novo, potrebam ustrezno zgrajeno poslopje, leži v lepi solčni legi nad obsežnim zavodnim zelenjadnim vrtom poleg šolske zgradbe kmetijske šole. Obsežni gospodarski objekti in naprave kmetijske Sole bodo služile tudii v dovoljni meri za gosp. prakso gojenk, katera ni tako popolna na povsem ločenih gospodinjskih šolah. Proti prehlajenju so ženske bolj o ženskami kot med moškimi -- Ena odpade na porodnice -- Modne Ljubljana, 19. okt. Za napredek in zboljšanje delavsko zaščite, delavskega zavarovanja, socialne higijene in socialne medicine — stvari, ki tvorijo brez dvo-današnje človeške družbe — je neobhodno potrebno poznanje bolezni, katere najbolj rušijo ljudsko zdravje in kateri zaradi tega povzročajo največja socialna bremena našemu narodnemu gospodarstvu. Nikakor pa ne zadošča ugotovitev, da spada tuberkuloza na prvo mesto, da njej sledijo poškodbe, revme itd. Potrebno je vedeti tudi, v katerem področju, t. j. v katerem kraju, v kateri industriji, v katerem obratu, v katerih letnih časih itd. itd. koreninijo ta socialna zla. Le na ta način je mogoče odkriti in odstraniti prave vzroke ter tako ublažiti socialno zlo. V sledečem hočemo na podlagi vsako leto objavljenih statističnih podatkov OUZD v Ljubljani na kratko poasniti vpliv spola na bolezen. Kot merilo hočemo vzeti razliko med žensko in moško morbiliteto. Pod morbiliteto razumemo število bolezenskih dni, ki odpadejo povprečno letno na vsakega (ženskega ali moškega) zavarovanca. Ženska morbiliteta višja (+), oz. nižja (—) od moške Diagnoza morbilitete v letu 1929 porodi + 3.848 dni tuberkuloza + 0.551 bolezni spolnih organov + 0.212 tt gripa (influenca) + 0.171 It bolezni krvi in presnavljanja + 0.159 It bolezni krvnega obtoka + 0.050 1» bolehni sečnih organov + 0.031 »» novotvorbe + 0.030 7» negotove diagnoze .+ 0.019 1» kožne bolezni + 0.018 1» splavi -i- 0.016 1» živčne bolezni + 0.015 tt ušesne bolezni + 0.013 jt zastrupljenja + 0.009 V očesne bolezni ’+ 0.001 tt bolezni prebavil — 0.021 t* venerične bolezni — 0.058 tt bol. kosti, sklepov in mišičevja — 0.184 »t nalezljive bolezni — 0.241 bolezni sopil (dihalnih organ.) — 0.337 1» poškodbe — 1.534 1) Porodi tvorijo največjo razliko, in i sicer okoli 3 dni, kar odgovarja pri okoli 10 dneh vse morbilitete 30n/o. To pomeni, da ‘/a vseh ženskih podpor OUZD odpade na porodnice. Vsekakor predstavljajo porodi znatna bremena OUZD. Zato tvorijo porodi že od nekdaj kamen spodtike našega ZZD. Vprašanje skrajšanja bolno-podporne dobe je radi tega vedno na dnevnem redu zlasti v sedanji krizi. Značilno je povečanje bremen porodov od leta 1928 na 1929, in sicer povišanje morbilitete od 2.872 dni na 3.848 dni. Podobno povečanje je pričakovati tudi v letih 1930 in 1931. Tuberkuloza bolj pustoši med ženskami kot med moškimi. V tuberkulozno nevarnih obratih se morajo torej po možnosti nameščati v prvi vrsti moški delavci. Samo po sebi je umljivo, da ženske bolj trpijo na boleznih spolnih organov (sem ne spadajo venerične bolezni) in na razvojnih boleznih. Neko posebnost tvorijo bolezni, katere povzroča pretežno prehlad. Sem spadajo gripa (influenca), bolezni kosti, sklepov in mišičevja (revma), nalezljive bolezni (vsaj deloma) in bolezni sopil (dihalnih organov). Proti tem boleznim so ženske bolj odporne kot moški. Zenska morbiliteta je po gornji tabeli do- šola bo imela tako vse pogoje za dober razvoj in delovanje. Pouk bo najbrž kot tudi na drugi banski gospodinjski šoli v Mali Loki, 10 mesečen, le prvi tečaj bo zaradi zakasnele dograditve poslopja 7 mesečen. Sprejemni pogojii bodo razpisani v kratkem. Interesenti dobe tudi potrebna pojasnila od uprave zavoda, oz. vodstva gospodinjske šole. Uprava želi in upa, da se bodo starši posestniki zlasti v bivši Štajerski, kjer gospodinja kol solastnica posestva še posehno potrebuje tudi večjo splošno kmetijsko izobrazbo, pošiljali prav tako svoje hčere v ta banovinski kmetijski zavod kot že pošiljajo svoje sinove. — Uprava. sledno manjša z edino izjemo gripe (influence) v letu 1929. Zenski organizem je pokrit s finim slojem maščobe, katera kot slab prevodnik toplote varuje ženske prehlajenja. Izjemo v letu 1929 pa moramo pripisovati izredni zimi in izrednemu mrazu. Zenska moda (razgaljenost, svilene nogavice, kratka krila itd.) nikakor ni prikladna za temperaturo do —20° Celzija. Radi tega je ženska morbiliteta gripe prekoračila morbiliteto moške gripe v letu 1929 za + 0.171 dni. Zanimivo je, da se celo posledice mode dajo ugotoviti v statistiki OUZD in v bremenih našega socialnega zavarovanja. Glede ostalih diagnoz še pripominjamo: Znano je, da na živčnih boleznih ženske bolj trpe kot moški. Tudi to izkušnjo in vse sledeče potrjuje statistika OUZD, kakor je razvidno iz gornje tabele. Zastrupljenja so pogostejša pri ženskah kot pri moških, dočim je število samomorov pri ženskah relativno manjše. Kožne bolezni, ušesne bolezni, očesne bolezni in bolezni prebavil so, ako abstrahiramo slučajnosti, enake obema spoloma. Venerične bolezni so po statistiki OUZD nekaliko redkejše pri ženskah kot pri moških. Temu bo vzrok tudi okolnost, da ena ženska okuži relativno več moških ali pa, da znajo ženske take bolezni boljše skrivati. Za zadnjo možnost govori med drugim tudi večje število negotovih diagnoz pri ženskah v gornji tabeli. Poškodbe so pri ženskah mnogo redkejše nego so pri moških, ker delajo ženske v manj nevarnih obratih. Živahno volilno gibanje v rudarskih revirjih Zanimanje za volitve narodnih poslancev dne 8. novembra t. 1. postaja v vseh slojih prebivalstva rudarskih revirjev z dneva v dan ži-vahneje. Vse se pripravlja, da na dan volitev z vso odločnostjo pove, da hoče enotno in v svojih temeljih močno državo, katere združeni narod se bo po svojih zastopnikih v bodočem parlamentu z vso resnostjo bavil predvsem z vprašanjem, kako bi se odpravila težka gospodarska kriza, ki tlači vse sloje našega jugoslovanskega naroda. Naš delovni narod čedalje bolj uvideva, da tukaj ne gre več za kakršnekoli načelne borbe, ne gre niti za barve, niti za katerekoli verske, plemenske ali druge fronte, marveč da se pri teh volitvah gre predvsem za to, da-li hoče imeti naš narod svojo državo, za katere nastanek je padlo toliko dragocenih žrtev, v svojih temeljih močno, da-li hoče sodelovati na gospodarskem ozdravljenju težkih prilik v državi, da-lt hoče se pridružiti zmagoviti jugoslovanski narodni fronti, ali pa hoče kolebati še dalje v mrtvilu in državi škodljivem brezdelju ter s svojo brezplodno kritiko samo škodovati sebi in svojemu narodu v notranjosti, ugledu naše države in njenemu prestižu pa v tujini. Z vsega priznanja vredno bistroumnostjo je naš delovni narod v rudarskih revirjih to dejstvo doumel ter se odločil, da pri predstoječih volitvah aktivno sodeluje. Prav dobro se zaveda, da je mogoče doseči pozitivne uspehe v dobi današnjih t°*kih gospodarskih in rudarskih kriz edinole z aktivnim sodelovanjem pri reševanju vseh perečih socijalnih problemov in drugih gospodarskih vprašanj. Nasprotno pa bi bilo negiranje in vsako omalovaževanje važnih sedanjih volitev le dokaz, da oni, ki bodisi važnost predstoječih - volitev podcenjujejo ali pa udeležbo odklanjajo, tiho sodelujejo in podpirajo in podpihujejo protidržavno delo največjih sovražnikov naše države in naroda, katerima želijo nesreče in propast. — Vpliv spola na bolezen dporne -- Jetika pustoši bolj med tretjina podpor OUZD za ženske norosti in socialna bremena Clara Viebig: Udbja vas 3 Roman iz F.ifela »Neumnost! Pustite me!« Nejevoljen se jim je liotel iztrgati. »Au, au!« Tina si je trla prste, potem pa ga je pograbila znova, kot nasip so se uprla vanj dekliška telesa. »Schneiderjev Lovrenc, Schneiderjev Lovrenc! Ha-lia, haliahaha!« Smejale so se kot nore; fantu je kar migljalo pred očmi in v ušesih, vlekle so ga sem ter tjai pehale ga od ene do druge, Tina pa se je obesila nanj, da se je ne more otresti, nikjer ne more prodreti kroga. »Za vraga, še enkrat, kje je Barbka?« je spravil se e poslednjim naporom iz sebe. Uarlika je medvedka — hahaha —!« »Barbka geni, Barbka tja, Vedno tesneje bo ga obkrožale, vedno bolj glasen je postajal njihov smeh, vedno bolj divji ples; čutil je Tinini roki na svojem suknjiču, stisnila je njegovi roki tesno k telesu. Vsakokrat, ko je poskočila, so ga pošče-getali pod nosom njeni kodrasti lasje, njen obraz se je tesno približal njegovemu. Naenkrat je imel, preden se je zavedla, proste roke; ovil jih je okoli njenega pasu, krepak poljub ji je zagorel na ustih. Kriknila je in se pognala v beg; z glasnim vzklikanjem so se razpršila vsa dekleta, on pa je hitel za njimi. Tu pa spet tani je skušal katero pograbiti — krila so vihrala — pa so že zginile okoli gostilne v temi. »Presnete smrklje,« je zmerjal fant, vendar pa mu je bilo kljub temu všeč. Tina nikakor ni bila grda, še vedno je čutil njene sveže ustnice. Tlesknil je z jezikom, neka žeja se mu je zbudila — kje je le ostala Barbka? Počasi se je vrnil k svojemu vogelnemu kamnu in obstal tam z nevšečnimi mislimi. Naenkrat — prestrašil se je, ga je potegnil nekdo od zadaj za rokav. Ob vhodu steze med živimi mejami je stala ženska postava. »Barbka?« je vprašal v dvomu. Tako malo vitka se mu je zdela, Lenzova Barbka ni bila tako polna. »Barbka?« »Pojdi sem!« In že ga je potegnila v temno ulico, pa se ji še vedno ni zdelo dovolj temno, potisnila ga je za kad za deževnico ob steni hleva. Potem pa ga je objela z obe mo rokama in ga pričela poljubljati, da mu je pošla sapa. Kakor nora se je smejala in jokala ter ga stiskala k sebi, ne da bi spregovorila besede: njena topla prsa so trepetala na njegovih, težko se mu je obesila za vrat. Vedno bolj je pritiskala ustnice na njegova usta, prav vsesala se je vanje. Dolgo neznan prijeten občutek je spreletel fanta — tako vendar poljubljajo samo ljubice doma! Kri, ki je bila že itak razgreta od naglega popotovanja in naglega O vsem tem so si naše delavno ljudstvo ir: vsi sloji našega naroda v rudarskih revirjih n; jasnem, zato se zbirajo v velikih množinah por zmagonosno jugoslovansko narodno zastavo, po katero bodo dne 8. novembra strnjeno korakal delavci, kmetje, obrtniki, trgovci, nameščenci it sploh vsi sloji, ki bijejo danes težak boj za svo obstanek in ki se zavedajo, da pridejo boljš časi in lepša bodočnost le takrat, ko bo naš; Jugoslavija na zunaj enotna in močna, v no tranjosti pa politično in gospodarsko konso lidirana. — Sprejem kontraktualnih učiteljev v državno službo S kraljevim ukazom so bili na predlog mini strskega sveta sprejeti v stalno državno službi naslednji kontraktualni učitelji: Berce-Tomažič Rozalija, učiteljica v Svečini Berce Josip, učitelj v Svečini; Čendem Angela, učiteljica v Zg. Šiški; Cotar Marija, učiteljica v Moravčah; Hočevar Pavla, učiteljica v Ljubljani; Huinar Rudolf, učitelj v Starem trgu; Jericijo Marija, učiteljica v Beltincih; Jurjevčič Franc, učitelj v Ribnici; Kuntih Matilda, učiteljica v Mirni; Marušič Valburga, učiteljica v Andrijancih; Mayer Julija, učiteljica v Čatežu; Makarovič-Kancler Antonija, učiteljica v Sred Bistrici; Medvešček Bogumil, učitelj v Trebelnem; Mermolja Franc, učitelj v Ljubljani; Pagon Frančiška, učiteljica v Zg. Lendavi; Perin Marija, učiteljica v Sv. Križu; Poljšak Srečka, učiteljica v Runču; Radinja Anton, učitelj v Kamniku; Rudolf Ema, učiteljica v Rakeku; Sviligoj Aleksander, učitelj v Št. Juriju ob Taboru; Soban Josipina, učiteljica v Domanjšovclh; Tomšič Alojzij, učitelj v Fokovcih; Turko Emilija, učiteljica v Gederovcih; Vodopivec Alojzij, učitelj v Dolskem; Vovk Ivan, učitelj v Studencu-Igu; Volk Viktor, učitelj na Rakeku. Huda nezgoda rudarja V ponedeljek 19. t. m. je v velenjskem rudniku delal 31-letni rudar čas Prane iz Duš-mirja. Pri delu je padla nanj velika skala premoga in mu zlomila hrbtenico ter desno nogo Z vlakom so ga peljali v Celje, kjer ga Je na kolodvoru sprejel rešilni avto in prepeljal v javno bolnico. Njegovo stanje je zelo resno. Surov zahrbten napad z nožem Litija, 20. oktobra. V nedeljo zvečer ob pol 7. sla šla delavca Mahkovec Jože in Okoren Franc iz Velikega vrha pri Litiji domov, potem ko sta po raznih gostilnah malo poveseljačila. Ko sta se dobro razpoložena vračala proti Litiji, je pri hiši po sestnika Janežiča nenadoma pritekel za njim Friderik Stritih, zgrabil mirnega Okorna, ga vrgel ob tla in ga končno še vrgel po strmen bregu proti Savi. Takoj nato je navalil še n;1 Mahkovca in zakričal: »Tebe moram danes tudi še zaklati!« Takoj nato je stopil nadenj z od prtim nožem in ga zabodel v hrbet. Nato je ubežal. Ranjenca so prepeljali v Litijo, kjer ga je zdravnik preiskal in dognal, da je le srečno naklučje preprečilo smrtno poškodbo, ker se je nož ustavil ob lopatični kosti in bi v nasprot nem slučaju gotovo nevarno poškodoval pljuča Poškodovani se leči za enkrat še doma. Mohorkovi pajdaši pred sodniki Taktika pokojnega razbojnika Mohorka je bila sprva zavlačevati preiskavo in tlačiti v svoje zločine čimveč drugih oseb. Tako je obdolžil Hriberskega soudeležbe pri pokolju v Jelovcu, Šumandla raznih drugih deliktov itd. Pozneje se je izkazalo, da je lagal. Njegova obdolžitev Friderika Klančnika, o katerem je trdil, da je skupaj ž njim in že zaprtim ter obsojenim Rudolfom Kovačem umoril posestnika Kanclerja iz Šobra, je pa vendar prepričala sodišče. Klančnik, ki je bil že pred meseci aretiran, bo zaradi tega prišel prihodnji mesec pred tukajšnji senat. Pred smrtjo ga je hotel Mohorko sicer deloma razbremeniti, vprašanje pa je, koliko bo sodišče njegovim besedam verjelo. Kot sokrivec bo ponovno zaslišan tudi Rudolf Mohorko. To bo pa obenem tudi zadnji akt strašne zločinske Mohorkove krvoločnosti in roparske družbe, ki se je zbirala krog njega. petja, mu je prekipela; zdaj jo je on vedno bolj in bolj potiskal v temo proti steni hleva. Skoraj, da je ni zadušil. »Lovrenc,« je zavzdihnila končno, »spusti!« Bolesten trepetajoč’vzdih je sledil tem besedam. »Barbka,« je šepetal nežno, »ljubica moja! Zdaj smo spet tukaj, zdaj se hočemo veseliti. To bo veselje! Poj< di!« Vlekel jo je ljubkujoč proti izhodu ulice. »Pojdiva h KrUmecheidu, povabim te!« »Da, da.« Tesneje se je privila k njemu in ga potiskala vedno globlje v temo. »Ne, ne,« je zašepetala potem naglo in v zadregi, »ne morem s teboj, najprej ti moram nekaj povedati.« »Kaj pa? Zakaj ne moreš iti z menoj?« Držal jo je malo začuden od sebe; obenem pa se je še spomnil svoje prejšnje slabe volje. »Zakaj si me pustila tako dolgo čakati, presneta reč? Ali me hočeš imeti za norca? Tako pozno je že in lačen in žejen sem!« V hipu ga je popadla jeza, začel jo je stresati: »ali si spala?« »Ne, ne!« Zopet se je stisnila tesno k njemu. Hotela sem ti najprej nekaj povedati, Povej,« — kot bi jo silila nujna potreba, ga je prijela za roko — »kdaj bo najina poroka?« »Zakaj?« je vprašal začudeno in nemirno obenem. In nato čez nekaj časa, ko je pomislil: »Za božič; zakaj vprašuješ? Ko bom postal prvi delavec.« UPRAVNI SVET, NADZORSTVENI SVET IN RAVNATELJSTVO LJUBLJANSKE KREDITNE BANKE javljajo žalostno vest, da je njihov upravni svetnik, gospod Saša Knez veletrgovec i. t. d. dne 19. oktobra po kratki bolezni preminul. Ljubljanska kreditna banka bo ohranila blagopokojnenm kot zvestemu sotrudniku trajen in hvaležen spomin. V Ljnbljani, dne 19. okt. 1931. Kamnik »Ivlaftra« je šla v Podgorje. Za nedeljsko tombolo Kola jugoslovanskih sester je vladalo v Kamniku precejšnje zanimanje, vendar pa ne toliko kot druga leta. Glavni predmet zanimanja je poleg ostalih krasnih dobitkov tvorila zopet korporacijska »klaftra« drv (5 kub. m). Marsikdo je seveda želel, da bi sedaj pred zimo prišel poceni do lepih drv. Sreča pa se je letos nasmehnila lOletni učenki L. Malijevi iz Podgorja pri Kamniku. Uspeli »Glavnega dobitka«. Z nedeljsko predstavo Lipahove komedije »Glavni dobitek« so nas diletanti društva »Kamnik« zopet- prav ugodno iznenadili. Igra, katero je režiral kaplan g. Miha Jenko, je sijajno uspela in nekateri igralci so ponovno dokazali, da stoje visoko nad povprečnostjo naših najboljših podeželskih odrov. Poleg glavnega junaka komedije upokojenega profesorja Bervarja, katerega je izvrstno podal g. Šimen Roš, je brez dvoma najbolj stopila v ospredje igra gdč. Izike Cevčeve v vlogi branjevke Marjete. Tudi ostali igralci so proti pričakovanju dobro rešili svojo nalogo, zlasti je Brzojav Došla je nova PORTUGALKA in tudi staro vino od Knifica. Toči se v gostilni in kavarni »LEON«. — Vsak četrtek in nedeljo divjačina. Se priporočata Leon in Fani Pogačnik Ljubljana, Kolodvorska ulica štev. 89. ugajal g. Maks Bergant v vlogi Krištofa. Čeden ljubavni par sta tvorila gdč. Manica Stergarjeva in g. Lipo Kolman v vlogi Marice in Branka. Publika, katere se je za začetek sezone zbralo zadovoljivo število, se je izvrstno zabavala. Želeti bi bilo, da društvo »Kamnik« ponovi igro v sredi zimske sezone. Prvovrstne vrvi motvoz, štrange, ujzde in vse druge konopnena izdelke dobite nalcene e v vrvarni VAJT in drugf d.zo.z. Ljubljana, Kolodvorska ulica 6 Peči sistema Lutz In emajlirane napisne, nad- 1605 pisne table vseh velikosti — Pasje znamke. Najsolidnejši izdelki in najnižje cene le pri Ivrdki Golob Alojz Ljubljana, Puharjeva ulica 5 Vreče 1758 nakup in prodaja Alo|z Grebenc Ljubljana, Dunajska cesta 36 nu vseh vrst izdeluje, vse uniformske potrebščine In dežne plašče v zalogi Simon Klima-nek, Ljubljana, Selen-burgova ul. 6. 2198 Nogavice, rokavice, volna in bombaž najceneje in v veliki izbiri pri KARL PRELOG Ljubljana, Židovska ulica in Stari trg ■ —Aim a — Upravni in nadzorstveni svet ter uradništvo Zadružne banke javljajo tužno vest, da je dne 19. oktobra 1.1. po kratki bolezni preminul gospod Saša Knez upravni svetnik Zadružne banke, veletržec i. t. d. Odličnemu in zaslužnemu svojemu sodelavcu ohranimo trajen in hvaležon spomin. V Ljubljani, dne 20. oktobra 1931. Sekclslvc Krasen razvoj Sokolstva v Celjski sokolski župi Preteklo nedeljo se je vršila v Celju odbo-• ova seja Sokolske župe Celje, ki jo je vodil starosta brat Jože Smertuik. Izmed 56 včlanjenih edinic, jih je bilo navzočih po svojih delegatih 48. Prvi je podal poročilo župni tajnik brat Čepin, ki je med drugim omenil, da je od zadnje župne glavne skupščine dne 22. februarja t. 1. v dobi 7 mesecev župa obogatela za 16 društev in 6 čet, tako, da šteje danes 56 društev in 6 sokolskih čet, pri čemer je upoštevati, da se je sokolska četa Globoko preosnovalo v društvo. Ta veliki skok v številu društev je povzročilo seveda posavsko okrožje, ki se je odcepilo od zagrebške sokolske župe in prestopilo k celjski. Statistika javnih nastopov nam pove: izmed 48 društev, ki so bila 1. maja t. 1. v župi včlanjena, je priredilo svoj domači javni nastop 43 društev, torej 90V«. Župa je po odstopu brata Prekorška brez prosvetarja. Prosvetno delo je v dobi javnih nastopov počivalo. H koncu bi opozorili na 1. december, na sokolski praznik, ki ga nja tudi letos vse župne edinice proslavijo na kar svečanejši način. Vstopamo v Tyr-ševo leto, zato bodi vse sokolsko delo posvečeno prestolici bratske ČSR — zlati slovanski Pragi. Načelniško poročilo je podal brat Jože Smert-nik. V glavnem se nanaša na župne tekme ob priliki župnega zleta in na obisk na župnem zletu. Župa je lani oktobra priredila 14-dnevni prednjački tečaj za učitelje, ravnokar pa je bil zaključen tečaj za članice, ki ga je posečalo 42 članic, med temi 36 učiteljic. Župni prednjak brat Stane Burja je prirejal po društvih društvih društvene prednjačke tečaje, skupno so bili 4 taki tečaji. Uspeh je bil povsod zadovoljiv. Najboljša vez med društvi je župni prednjak, ki je od zadnjega zbora obiskal vsa društva in ž njimi predelaval vaje. Blagajnik brat Wltavsky je poročal o stanju župne blagajne, ki izkazuje 18.900 Din lastne gotovine. Nato je poročal o finančnem uspehu zleta, ki je zelo dobro uspel. Nato je brat Smertnik razpravljal o programu za bodočo sezono. Predvsem se bodo v župi organizirali smučarski tečaji. Poiskal se bo teren, ki je večini društev najlažje dostopen. Najeti bo treba tudi posebnega trenerja, kar bo spojeno seveda z izdatki. Vršile se bodo tudi župne šmuške tekme. K programu zimskega dela je opozarjal br. dr. Zdolšek, da je brez dvoma največje važnosti prirejanje prednjačkih tečajev. Društvo, ki nima načelnika, je obsojeno na nedelavnost. Predlagal je, da bi župa najintenzivneje skrbela za vzgojo društvenih prednja-kov z nedeljskimi tečaji. Brat Kronovšek je predlagal, naj župa skrbi, da bi se v kmečkih sokolskih društvih, ki se smučarstvu ne morejo posvetiti, prirejali prosvetni večeri. Župni matrikar brat Stanko Perc je podal poročilo o matričnem stanju župe. V začetku leta 1931 je bilo v župi 28 društev, danes je 56 edinic. Dne 22. februarja t. 1. je bilo v župi včlanjenega 4.200 članstva, danes 5.900 (4.189 članov in 1.711 članic), prirastek za 1.700 članov in Članic, naraščaj je zrastel od 800 na 1.275, torej prirastek 475, deca od 2.000 na 3.724, prirastek 1.724, vseh pripadnikov je bilo v župi 22. februarja okoli 7.000, danes jih je 10.899, prirastek za 3.899. Brat blagajnik je podal proračun za leto 1931/ 32. Ker ga ni smatrati za definitivnega, se bo o njem razpravljalo še na glavni skupščini. Ko so še nekateri bratje stavili razna vprašanja, je nato brat Smertnik zaključil odborovo sejo. Zdravo 1 Scfdic Ljubljana, sreda 21. oktobra. 12.15 Plošče 12.45 Dnevne vesti. 13.00 Čas, plošče, borza! 18.00 Salonski kvintet.-19.00 Dr. N. Preobražen-ski: Ruščina. 19.30 P. dr. Roman Tominec: Henrik Ibsen. 20.00 Zabavno čtivo. 20.30 Simfonični koncert (prenos iz Zemuna). 22.30 Cas, poročila, napoved programa za naslednji dan’ Beograd, sreda, 21. oktobra. 10.00 Šolska ura. 10.80 Plošče. 12.05 Radio orkester. 18.30 Novice. 17.00 Narodne pesmi. 17.30 Radio orkester. 19.30 O filmu. 20.00 Narodne pesmi. 20.30 Simfonični koncert, prenos iz Zemuna. Zagreb, sreda, 21. oktobra. 12.20 Kuhinja. 13.30 Poročila. 17.00 Plesna glasba. 20.15 Kulturne in društvene vesti. 20.30 Simfonični koncert, prenos iz Zemuna. 22.00 Poročilo in vreme. 22.10 Zvočni film (prenos iz kina). Praga, sreda, 21. oktobra. 12.35 Bratislava. 14.10 Plošče. 15.00 Moravska Ostrava. 17.10 Brno. 19.05 Brno. 21.00 Večerni koncert. Ljubljana, četrtek, 22. oktobra. 12.15 Plošče. 12.45 Dnevne vesti. 13.00 Čas, plošče, borza. 17.30 Salonski kvintet. 18.30 Drago Ulaga: Gimnastične vaje. 19.00 Dr. Anton Bajec: Italijanščina. 19.30 Dr. Mirko Rupel: Srbohrvaščina. 20.00 Prenos iz ljubljanske opere (Luzerna). 22.30 Čas, poročila, napoved programa za naslednji dan. Beograd, četrtek, 22. oktobra. 11.05 Plošče. 12.05 Radio orkester. 13.30 Športne vesti. 16.00 Plošče. i7.oo Narodne melodije. 17.30 Klavirski koncert. 18.00 Narodne pesmi. 20.00 Medicinsko predavanje. 20.30 Radio orkester. 21.00 »Trubadur«, prenos iz Italije. 22.00 Novice. Zagreb, četrtek, 22. oktobra. 12.30 Plošče. 13.30 Novice. 17.00 Balalajke. 19.45 Francoščina. 20.00 O fotografiranju, predavanje. 20.15 Kulturne in društvene vesli. 20.30 Plošče. 21.00 »II Trovatore«, opera, prenos iz Italije. Praga, četrtek, 22. oktobra. 12.15 Plošče. 12.35 Brno. 14.10 Plošče. 15.00 Bratislava. 17.35 Mladinska ura. 19.30 »Lovski tat«, opera. 22.20 Kino. Ljubljana, petek, 23. oktobra. 11.30 Prof. J. Solar: Pravilna izgovarjava slovenščine. 12.15 Plošče. 12.45 Dnevne vesti. 13.00 Čas, plošče, borza. 17.30 Salonski kvintet. 18.30 Gdč. Hume-kova: Gospodinja in novodobno stanovanje. 19.00 Dr. Lovro Sušnik: Francoščina. 19.30 Prenos opere »Turandot« z Dunaja. 22.30 Čas, dnevne vesti, napoved programa za naslednji dan. Službene objave Razglasi kraljevske banske uprave VI No 5:383/5. 2932 Natečaj Na osnovi odloka kraljevske banske uprave v Ljubljani z dne 8. julija 1931, VI No. 5383/4, Službene objave z dne 23. julija 1931, in § 12. zakona o lekarnah in nadzorstvu nad prometom z zdravili, se razpisuje natečaj za podelitev lekarniške konvencije v svrho otvoritve in obratovanja nove javne lekarne v Št. Vidu .nad Ljubljano, srez Ljubljana-okolica, s sedežem istotam. Prosilci naj vlože pravilno opremljene prošnje do 15. novembra 1931 pri kraljevski banski upravi Dravske banovine v Ljubljani. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 14. oktobra 1931. Za bana pomočnik: Dr. Pirkmajer, s. r. Razglasi sodišč in sodnih oblastev E 824/31—6. 2934 Dražbeni oklic. Dne 14. novembra 1931 ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 5 dražba nepremičnin: kmečkega posestva v Sv. Katarini štev. 28, zemljiška knjiga Sv. Marko, vi. št. 27. Cenilna vrednost: Din 83.555'—, vrednost pritikline: Din 10.290-—; najmanjši ponudek: Din 55.703-—. Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Glede _ podrobnosti se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski lega sodišča. Okrajno sodišče v Laškem, dne 19. sepetmbra 1931. E 512/31—6. 2914 Dražbeni oklic. Dne 16. novembra 1931. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 21 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga k. o. Beltinci, vi. št. 89, 5, 72, 210, 486, 502, 580, 200, 446. Cenilna vrednost: Din 26.180; najmanjši ponudek: 17.456 Din. Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Glede podrobnosti se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče Dolnja Lendava, odd. II., dne 10. oktobra 1931. E 1461/31—14. 2930 Dražbeni oklic. Dne 2 0. novembra 1931 ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 6 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga d. o. Slatina, vi. št. 80. > Cenilna vrednost: 12.040-— Din; najmanjši ponudek: 8027-— Din. Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Glede podrobnosti se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Ptuju, dne 7. oktobra 1931. $ E IX 2858/31-8. 2935 Dražbeni oklic. Dne 9. decembra 1931 dopoldne ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 11 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga k. o. Pobrežje, vi. št. 707. Cenilna vrednost: 27.350'50 Din; najmanjši ponudek: 18.234— Din. Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Glede podi"hnusti se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Mariboru, odd. IX., dne 9. oktobra 1931. E 1&51/31—12. 2938 Dražbeni oklic in poziv k napovedi. Na prelog zahtevajoče stranke Stark Oton, Oblačilnica »Ilirija« v Ljubljani, po dr. Tavčarju, odvet. v Ljubljani, bo dne 2 0. novembra 1931 ob enajstih pri tem sodišču, v sobi št. 4 na podstavi s tem odobrenih pogojev dražba sledečih nepremičnin: zemljiška knjiga Zagrad, vi. št. 402, označba nepremičnin: hiša s svinjakom, cenilna vrednost 18.250'— Din, vrtne parcele 3844’— Din, skupaj 22.094-— dinarjev, lastna polovica 11.047'— Din; najmanjši ponudek: 7364-— Din. Vadij znaša 1111-— Din. Na nepremičnini zemljiška knjiga Zagrad, vi. št. 402, ni pritiklin. Pod najmanjšim ponudkom se ne prodaja. Okrajno sodišče v Celju, odd. III., dne 5. oktobra 1931. Razglasi raznih uradov in oblastev 2926 a 2-1 Razglas o licitaciji Radi neuspeha I. licitacije za zidarska in eleklroinstalacijska dela pri zgradbi nove kanalizacije ter preureditev kopalnic in klozetov v javni bolnici v Ptuju razpisuje tehnični razdelek pri sreskem načelstvu za Maribor levi breg po nalogu kr. banske uprave Dravske banovine V. No. 3123/11 z dne 30. septembra 1931. II. javno pismeno ofertno licitacijo v skrajšanem roku na dan 5. novembra 1931 ob enajstih v sobi št. 51/11. tehničnega razdelka pri sreskem načelstvu v Mariboru. Pojasnila in ofertni pripomočki se dobijo med uradnimi urami v sobi št. 50. Ponudbe je predložiti v obliki enotnega popusta v odstotkih (tudi z besedami) na celotni uradno odmerjeni proračunski znesek, ki znaša za posamezna dela: 1. kanalizacija, kemična čistilnica in gradbena dela: Din 349.355-47, 2. elektro-instalacijska dela: Din 5.980-—. Podrobnosti razpisa o licitaciji za predmetna dela so razvidne iz razglasa v »Službenih novinah« in na razglasnih deskah sreskih načelstev v Mariboru, Ptuju, Celju in Ljubljani ter pri mestnih načelstvih v Mariboru in Ptuju. T. No. 1439/18 Sresko načelstvo za srez Maribor levi breg, v Mariboru, dne 15. oktobra 1931 •g* P. No. 1439/19. 2940 Razglas o prvi pismeni ponudbeni licitaciji za oddajo adaptacijskih del v hiralnici v Ptuju. Tehnični razdelek pri sreskem načelstvu Maribor levi breg razpisuje po naročilu kr. banske uprave Dravske banovine od 30. septembra 1931. V. N. 2261/5 in na podstavi čl. 86 do 98 zakona o drž. računovodstvu z dne 6. marca 1910, ter njegovih sprememb odnosno spopolnitev za prevzem in izvršitev adaptacijskih del v hiralnici v Ptuju I. javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 23. novembra 1931. ob enajstih dop. v prostorih tehničnega razdelka (soba št. 51/11.) sreskega načelstva Maribor levi breg. Načrti in proračuni so interesentom na razpolago med uradnimi urami v sobi št. 50, oziroma se ponudbe dobijo istotam proti plačilu napravnih stroškov. Ponudbe je položiti v obliki enotnega popusta po odstotkih (tudi z besedami) na celotne uradno izmerjene proračunske zneske, ki znašajo za posamezne vrste del: 1. zidarska in težaška dela: Din 514.682-80 2. polaganje terrazo podov: „ 28.750 — 3. tesarska dela: . . . . „ 54.726-90 4. krovska dela: . . . . „ 7.410-— 5. kleparska dela: . . . „ 13.172-— 6. mizarska dela: . . . . „ 153.470'— 7. ključavničarska dela: . „ 10.000 — 8. slikarska in pleskarska dela:....................................... 75.509'10 9. pečarska in keramična dela:....................................... 119.000-— 10. steklarska dela: . . . „ 16.800'— Na uradnem formularju lastnoročno spisane ponudbe, opremljene s kolkom za Din 100-— (vsaka priloga s kolkom za 2-— Din), morajo izročiti ponudniki ali njih pooblaščenci na dan licitacije v zapečatenem zavitku z zunanjo oznako: »Ponudba za adaptacijska dela v hiralnici v Ptuju« od ponudnika N. N. in sicer neposredno v roke predsednika licaticijeke komisije med 10. in 11. uro dopoldne. Poznejše ali nepravilno opremljene in brzojavne ponudbe ne bodo upoštevane. Vsak ponudnik mora v ponudbi izrečno izjaviti, da v celoti pristaja na vse gradbene pogoje, ter mora položiti kavcijo, ki znaša za posamezne vrste del: ta naše — za tuje državljane dinarjev 1. zidarska in težaška dela:................. 52.000-— 103.000-— 2. polaganje terrazzo podov: .... 3.000'— 6.000 — 3. tesarska dela: . . 6.000'— 11.000'— 4. krovska dela: . . 1.000-— 2.000'— 5. kleparska dela: . 2.000-— 3.000-— 6. mizarska dela: . 16.000-— 31.000-— 7. ključavničarska dela:.................. 1.000-— 2.000-— 8. slikarska in pleskarska dela: . . 8.000— 16.000'— 9. pečarska in keramična dela: . . 12.000'— 24.000'— 10. steklarska dela: . 2.000'— 4.000-— Kavcije se morajo položiti pri blagajni hranilnice Dravske banovine v Mariboru najkesneje na dan licitacije do 10. ure, bodisi v gotovini ali pa v drž. vrednostnih papirjih ali garancijskih pismih izdanih po denarnem zavodu v smislu čl. 88. zak. o drž. računovodstvu in registriranih v smislu čl. 24. pravilnika za izvrševanje določil iz oddelka »B« Pogodbe in nabave. O položeni kavciji prejme ponudnik blagaj-nično položnico. Obenem z vročitvijo ponudbe je treba predložiti predsedniku licitacijske komisije v odprtem stanju sledeče dokumente: Položnico o vloženi kavciji, potrdilo davčnega urada, da so plačani vsi davki za tekoče četrtletje, potrdilo ministrstva za zgradbe, da se sine ponudnik udeleževati javnih licitacij in potrdilo zbornice za trgovino obrt in industrijo o sposobnosti za izvršitev ponudenega dela. Pooblaščenci pa morajo predložiti poleg tega še pooblastilo, da smejo zastopati svojo tvrdko pri licitaciji. Drž. uprava si izrečno pridržuje pravico oddati dela brez ozira na višino ponudene vsote, oziroma vse ponudbe odkloniti brez vsake obveznosti. Vsak ponudnik mora ostati v besedi 60 dni po licitaciji. Sresko načelstvo Maribor levi breg, v Mariboru, dne 15. oktobra 1931. * VII/2 Štev. 19775-1931-13. 2933 Objava. Mnogokratnik davščine od prirastka na vrednosti nepremičnin v okolišu mestne občine ljubljanske za september 1931. Komisija za določitev mnogokratnikov za davščino od prirastka na vrednosti nepremičnin je v smislu § 5 naredbe pokrajinskega namestnika za Slovenijo z dne 21. oktobra 1922, Ur. list št. 365/113, določila mnogokratnik za mesec september 1931 na 9-04 za vrednosti in zneske izražene v dinarski veljavi. Mestno načelstvo v Ljubljani, dne 15. oktobra 1931. * Opr. št. 515/10—1931—17. 2931 Razpis. Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani razpisuje 8 mesta kategorije B, položaja V knjigovodske stroke. Pogoji za namestitev in službeni prejemki so razvidni iz službenega pravilnika za nameščence. Razpis teh mest je namenjen napredovanju nameščencev urada ter prošenj zunanjih prosilcev urad ne bo mogel upoštevati. Lastnoročno spisano prošnje, opremljene s potrebnimi prilogami, je vložiti v vložišču urada osebno ali pismeno do vštetega dne 5. novembra 1931. do 12. ure. Kesneje došlih prošenj urad ne bo mogel vzeti v poštev. Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani, dne 16. oktobra 1931. Razne objave 2924 Objava. Izgubil sem odpustnico osnovne šole v Mostah pri Ljubljani, izdano dne 12. oktobra 1919. št. 9. Proglašam jo neveljavnim. Lunder Frane, s. r Al Jennings: Pesnik in bandit Podoba je bila, da se razen mene nihče ne meni za plen. Pili so svojo kavo in si rezali mesa, kakor da je to njihov edini opravek na svetu. Bal sem se že, da bodo obračun odložili do prihodnjega dne. Andy se je stegnil, zazehal in z malomarno gesto pokazal proti konju. — Bill, stopi do mojega sedla, je rekel nazadnje. Saj lahko ravno tako delimo tudi zdaj. Planil sem pokonci, da sem prevrnil vrč s kavo pri tem, kajti menil sem, da sta potrebna najmanj dva človeka, da bosta lahko prinesla plen. Andy se je režal in z brado drgnil ob ramo. Noben otrok se menda še nikoli ni tako veselil božičnega darila, kakor sem se jaz tedaj veselil tega ovitka. Legli smo okrog ognja. Njega plapolanje je v sivi temi razsvetljevalo obraze mož z nekim rjasto-rdečim sijajem. Bila sta dva ovitka, oba majhna. Andy je vzel enega, ga odprl in iztresel množico drobnih dragocenih okraskov v svoj klobuk. Drobni sinji in rdeči kamni so zablesteli, zlate ovratnice so zasijale, majhne imenitne ure so zatik - takale skoraj tako naglas kakor velike budilke. Ležal sem tam kakor očaran, bilo mi je, kakor da se v svitu te^a plapolajočega ognja svetijo dragulji tajin-stvenega naklada. Andy jih je razdelil na pet delov, odprl drugi zavoj in naštel šest tisoč dolarjev v bankovcih. Jaz sem bil ves razočaran; šest sto tisoč bi mojim pričakovanjem bolj ustreglo. Vse smo si razdelili do ficka. Na vsakogar je prišlo dvanajst sto dolarjev in pest draguljev. Zmašil sem svoj plen v žepe s takšno slastjo, s kakršno svoj čas kot odvetnik nikoli nisem kasiral svojih nagrad. V pol ure ščemečega navdušenega razburjenja sem bil zaslužil toliko, kolikor sem kot odvetnik dobil za delo celega leta. Tisti nepričakovani in strahopetni napad name pri prodajalni v Arbeki me je bil šiloma spravil med roparje. Dovolj dobro sem poznal jugo-zapad in sem vedel, da bi me na ovadbo tistih sodnih uradnikov spravili v ječo, kakor so že toliko drugih pred menoj. Zoper mojo voljo so me pahnili v zločin in zločin se me je s svojo na videz toplo varnostjo, s svojo prijetno večno živčno razdraženostjo potem takoj vsega polastil. Sla po maščevanju se je v meni izpremenila v samo lahkoživo brezskrbnost. Do farme ni prišla nobena vest o napadu. Po cele dneve smo se skrivali. Potem se je najprej Andy sam odtihotapil od nas. Teden pozneje je izginil Bill. Jake, Bob in jaz smo se napotili k hiši na farmo. Čel mesec je že minil medtem. Nihče nas ni sumil. Tako smo se odločili, da se lotimo kakšne nove reči. Jaz sem hotel, da napademo Santa Fe, kajti tako se je glasila obtožba, ki mi jo je bil pokazal oče. Za to dejanje sem bil prav za prav že obsojen, torej naj tudi plen pripade meni. Neko noč smo v hiši na farmi snovali načrte. Harliss je bil odšel v mesto. Bilo je zelo pozno v noč. — Kaj je to? je Jake nenadoma planil pokonci. V tišino so kakor udarci na boben udarila kopita enega samega konja na cesti. Takoj smo vedeli, da mora biti farmar, kajti policisti nikoli ne prihajajo posamič. Pred verando se je ustavil. Bil je Frank. Odkar sem čul o poteku obravnave, ga še nisem bil videl. Vsa tista nekdanja solnčna radost mu je medtem izginila z obraza. — Kaj si že čul, da so jih oprostili? Njegov izmučeni, zadušeni pogled mi je bil, kakor da me je nekdo s pestjo udaril v obraz. Sklonil se je k meni in je zadržal glas. — Tiho, je šepetal. Izvedel sem, da imata oba lopova spet nekaj novega za bregom. Vzemi konja. Ti ljudje se pred ničemer ne plašijo. Na vsak način ti hočeta zaigrati komedijo. 25-lotnica smrti francoskega slikarija Cezanne-a Francoski slikar Cezanne je začetnik impresionizma. Umrl je 23. oktobra 1. 1900. Kje so še nara var ji od spoznanja pogojev živetja! V »Leipziger Illustrierte Zeitung« beremo: Kisik potrebujemo za dihanje; 79 odstotkov dušika, kar ga je poleg tega še v zraku, redči kisik. Tako običajno menimo; tudi znanost je tega mnenja. Za malo množino žlahtnih plinov pa, ki se tudi nahajajo v zraku, se znanost o živetju sploh ni brigala. Kemiki so dokazali, da je tega in onega žlahtnega plina v zraku jako malo — na 1000 litrov zraka pride sicer 9-31 litrov argona, neona pa le 0.015 litrov, helija 0 005 litrov, kriptona 0000005 litrov in kse-nona celo le 0 0000006 litrov. Te kemične prvine so tudi najbolj »lene«, ker se nikdar ne spajajo z drugimi prvinami. Zato so bili o brezpo-membnosti teh žlahtnih plinov že kar od vsega začetka prepričani. Poskusi Amerikanca Hershey-ja pa so imeli nepričakovane rezultate. Odkar so spoznali ogromno bogastvo novega sveta na rudninskih žlahtnih plinih, tako da s helijem lahko polnijo celo zrakoplove, so bili poskusi z umetnim mešanjem sestavin zraka lahko mogoči in že rezultat prvega poskusa je bil presenetljiv: bele miši so dali v zrak, v katerem je bilo nekaj ki- sika, nekaj dušika in nekaj ogljikove kisline, ni pa bilo v tej mešanici nobenega žlahtnega plina. Rezultat: miši so v par dneh poginile. V drugih kletkah pa, kjer so primešali omenjeni mešanice še argona, so živele poskusne živali veselo naprej. Jasno je torej, da igra argon kljub svoji kemični inaktivnosti važno, čeprav še ne pojasnjeno vlogo v živetju. Če pa zamenjamo 79 odstotkov dušika z argonom, je tudi ta mešanica pogubonosnu. Ali ima torej dušik samo to nalogo, da redči kisik? Ali pa vpliva dušik v zraku naravnost na proces živetja? Tudi to ne more biti, ker v mešanici, sestavljeni iz 79 odstotkov helija in 21 odstotkov kisika so miši živele cele mesece, ne da bi oslabele ali obolele. Mi stojimo tu pred novimi ugankami, ki jih današnja znanost ne more razložiti. V Ameriki so vajeni vsa izkustva, pridobljena v laboratorijih, čim prej praktično izkoristiti in gotovo bodo v kratkem izdelovali umetni zrak za potapljače, za podmornice in za rudnike na nov način«. Noji in nojeva peresa Modo, ki zahteva kot okrasek za pokrivala, za pahljače iitd. so prinesli k nam v Evropo iz orijenta In sicer so jo prinesli križarji (vitezi, ki go se udeleževali križarskih vojsk v i3. in 14. sotletju). Orijentalski vladarji, indijski maharadže in arabski in saracenskii vojvode so krasili svoje turbane z nojevimi peresi, posnemati pa so jih začeli tudi evropski križarji, loi so krasili z nojevimi peresi svoje čelade. Od vitezov pa je prešla ta navada kasneje tudii na vojake, ki so tudii krasili svoja pokrivala s perjem, čeprav ne vedno z nojevim. Najbolj moderna so bila nojeva peresa v dobi rokoko-a. Pokrivala gospodov in visoke ženske frizure so bile okrašene s perjem največjega afrikanskega ptiča. Ta moda je kasneje nekoliko ponehala, v začetku 20. stoletja pa je prišla zopet do veljave. Takrat se je razvila kar cela industrija, ki je preskrbovala ženske s pristnimi ali pa ponarejenimi nojevimi peresi. V Kaliforniji in v južni Afriki so ustanovili velike farme, kjer so gojili noje. Svetovna vojna pa je vso inodo predrugačila in večino teh farm so po vojni opustili ker se niso več izplačevale. Takrat so ljudje rekli, da je nojevemu perju za vedno odklenkalo. Na farmah gojene noje so takrat kar iz pustili na svobodo in živ krst se ni več menil zanje. Sedaj ■'pa, ko se je moda obrnila, obnavljajo na stotine starih farm za noje. Gojiti noje ni posebno težko. Za to ni treba niti posebnega znanja niti posebnega kapitala. Noji morajo imeti samo dovolj hrane in dovolj vode, pa izvrstno uspevajo. Ob nedeljah dajejo nojem nekaj martinčkov ali pa nekaj malih kač, drugače pa požro vse, kar dobe. Noji so zelo plašni in boječi, dobro pa se počutijo v družba žiraf in antilopov. Za ljudi ne marajo posebno in če zagledajo lovca, beže, kar jih noge neso. Pri tej priliki naj omenimo, da je trditev, da noj vtika v nevarnosti glavo v pesek, navadna bajka brez vsake podlage. Z noji dandanes ne ravnajo več tako kruto kot so ravnali ž njimi nekdaj. Danes jim peres ne pulijo več iz živega telesa, ampak jih režejo. Noje zapro v ta namen v ozke kajbice, da se žival nikamor ne more ganiti in da mora stati vedno pokonci. Najlepša peresa ima noj ob bokih. Dorastel noj da na leto 30—49 lepih belih peres in nekaj črnih. Pred 20 leti so delali lastniki farm za gojitev nojev dobre kupčije, saj so plačevali trgovci za funt peres do 2000 zlatih kron (20 do 25 tisoč dinarjev). Če bodo dandanes zopet začeli povpraševati po nojevih peresih kot s0 nekdaj, bo cena tudi sedaj poskočila. Kako pa se moda menja, se vidi iz naslednjih podatkov: Tik pred vojno so izvozili samo iz južne Afrike nad 1 milijon funitov nojevih peres, tri leta kasneje pa niti enega funta večl Smrt — pogoj življenja Trditev, da je smrt pogoj življenja, se nam zdi čudna, pa je le resnična, kajti če bi večno živela vsa živa bitja samo ene vrste, ne bi bilo v 1000 letih na svetu nič več prostora za nobeno živo bitje. O tej stvari je objavil južno-ameriški list »El Criterio« te dni zanimive podatke. Med drugim pravi, da je glavni pomen smrti ta, da mora smrt omogočati solnčnim žarkom pot' do zemlje; kajti če bi ptiči večno živeli, bi jih bilo toliko, da noben solnčni žarek ne bi mogel več prodreti do zemlje in vsega življenja na zemlji bi bilo konec. Človeški razum si nikakor ne more predstavljati števila, ki ga zapišemo, če zapišemo številko 77 in ji dodamo še 33 ničel. To število je 77 miljard trilijonov. Toliko rastlin pa bi zrast-lo na tem ali onem kraju zemlje že v 10 letih, če bi vsako seme samo ene rastlinske vrste dozorelo in rastlo. Podobno je z živalmi. Sloni n. pr. se množe v dobi od 30. do 90. let, torej 00 let; v teh 00 letih se jih rodi trikrat po 1 par, torej šest. Če sloni ne bi odmirali, bi jih živelo v 500 letih * na zemlji že 15 miljonov od enega samega para! In če bi živele večno vse ribe v morju, bi se morje kmalu izpremenilo v celino. Še hitreje se množe bacili, ki se pomno-že v par urah na miljarde. Zanimiv je tudi račun z makom: če bi se prijelo na leto le 50 semenskih zrn maka, bi bila vsa zemlja v 9 letih tako z makom poraščena, da za nobeno drugo rastlino ne bi bilo več prostora. Ta opazovanja dokazujejo, kako velikega pomena je za naravo »boj za obstanek«. Papeški nuncij Tedeschini V Španiji je ustavodajna skupščina sprejela celo vrsto Cerkvi nasprotnih zakonov. Vsled tega je Vatikan odpoklical papežega nuncija v Madridu Tedeschini-ja. Ali je nos del človeškega telesa »Seveda je,« bodo rekli vsi No, v Angliji pa so bili še pred 80 leti drugega mnenja. Tam je šele posebna postava proglasila nos za del Človeškega telesa. Okolj 1. 1850. je v Londonu nekdo odgriznil nos svojemu sosedu. Zadeva je prišla pred poroto. Zagovornik »nosogrizca« je trdil, da nos sploh ni del človeškega telesa, kajti del človeškega telesa je le tak del, ki obstoji z mi&ic, žil in živcev itd., nosa pa je sam hrustanec. Premeten odvetnik je porotnike res prepričal, da nos ni del človeškega telesa, in porotniki so »nosogrizca« oprostili. Ta modrost pa ni ugajala gospodam v ministrstvu za pravosodje in tudi drugim ljudem ne. Zato so izdali postavo in jo predložili parlamentu, da je tudi nos del človeškega telesa. Parlament je predloženo postavo odobril in sedaj ima na Angleškem tudi nos svojo pravico. Najbogatejša ulica na svetu Najbogatejša ulica, t. j. kjer stanujejo najbogatejši ljudje na svetu, utegne biti Park-avenue v Newyorku. V palačah ob tej ulioi stanuje okoli 4000; milijonarskih rodbin, ki potrošijo na leto okoli 300 milijonov dolarjev. Kdor nima vsaj 50.000 dolarjev dohodkov na leto, v tej ulici ne more stanovati. Vrednost sobnih oprav v tej ulici cenijo na 15 milijonov dolarjev, ravno toliko pa izdajo letno prebivalci na tej cesti za obleke. Tudi za pijačo potrošijo v tej ulici lepe milijone, kajti tam, kjer je denar, se prepoved alkoholnih pijač neha. Za kratek čas Politična tajnost »Razume se, gospod kolega, da je to, kar sem Vam včeraj povedal, strogo zaupno in da ne sme o tem nihče nič zvedeti!« — Bodite brej skrbi, kar se tiče mene. Samo ne vem, če bo tudi molčal dr. Janez, kateremu sem včeraj to povedal. —o— Nov avtomobil za dirke Avstralec Norman Smith je izdelal nov avtomobil za dirke, s katerim upa posekati vse dosedanje rekorde. Izdaja tiskarna »Merkur«, Gregorčičeva ul. 23- Laval govori v radio pred svojim odhodom v Ameriko Francoski ministrski predsednik Laval je v radio govoril o pomenu svojega potovanja v Ameriko. Lovska »Torej, gospod višji sodni svetnik, koliko zajcev ste včeraj na lovu obsodili na smrt?« — Dvajset. Toda vsi so bili potem pomilo-ščeni. —o— Neverjetno napredovanje »Samo pomisli, stara, Naš Franc je komaj tri tedne pri vojakih, pa so ga že imenovali za simulanta.« — Bog ve, koliko zvezd mu zdaj prišijejo. »Zakaj pa praviš vsaki svoji prijateljici Mickah »Jaz žalibog včasih v sanjah govorim — moji ženi je pa Micka ime...« Za tiskarno odgovarja Otmar Miclmlck. - Urednik Milan Zadnck. - Za inseratni del odgovarja Avgust Rozman. - Vsi » Ljubljani.