Živel prvi maj! Takšne in podobne sim¬ bolične parole so spremljale delavce pri nas in širom po svetu skozi desetletja v bor¬ bi za pravice. Zgodovina delavskega ra¬ zreda je razgibana, poveza¬ na z žrtvami, odpovedmi in nenehne trdne zavesti. Ko so se delavci povezali, orga¬ nizirano nastopili proti izko¬ riščanju, osnovali sindikate, so stopili po pravi poti. Po drugi svetovni vojni so praz¬ nik dela tudi svobodno praznovali. Samoupravljanje z delegatskim odločanjem je omogočilo delavcem, da so pridobili pravi položaj v socialistični družbi. Delavci — ustvarjalci imajo pregled nad svojimi dosežki, dohod¬ kom, ki ga s svojim delom dosežejo. Položaj tako v družbi kakor v gospodar¬ stvu je težak in vprašamo se: kako iz krize in kako iz¬ peljati stabilizacijske pro¬ grame? George Orvvel je dejal, da iz sedanjosti ne moremo bežati v preteklost, temveč vedno samo v prihodnost. Vse predolgo oklevamo na razpotjih in gledamo našo materialno in kulturno rev¬ ščino. Potrebno bi bilo iz¬ boljšati samoupravne pro¬ dukcijske odnose, pospešiti blagovno, tržno, razvojno usmeritev. Seveda brez var¬ čevanja ne bo šlo na vseh področjih. Malodušje delav¬ ca pa je tisto, kar povzroča, da marsikateri dogodek v DO enostavno zbeži mimo, ne da bi delavec karkoli nanj vplival. Saj se imamo še dobro! Zaključimo debato in živ¬ ljenje beži dalje, z njim naše teorije, dejanja niso izvrše¬ na. Morda bodo spet zvene¬ le že obrabljeno besede: z resnostjo in odgovornostjo naj se vsakdo potrudi pri svojem delu in uspehi oziro¬ ma izhod iz krize ne morejo zaostati. Vesna Volitve v samoupravne organe delovne organizacije in temeljnih organizacij ter DSSS smo opravili 11.3. 1988; delavski svet DO pa je izvr¬ šilne organe imenoval 29.3. 1988. V posamezne samoupravne organe so bili izvoljeni: Ocena discipline in disciplinskih postopkov V letu 1986 smo sprejeli Ukre¬ pe za boljšo učinkovitost dela, med katerimi je bilo tudi precej Iz tabele izhaja, da je disci¬ plinska komisija v letu 1985 za¬ sedala enajstkrat, prav toliko¬ krat tudi v letu 1987, v letu 1986 pa je imela 9 sej. V številu sej to- ukrepov za izboljšanje discipli¬ ne. Vse kaže, da so vsi ti ukrepi imeli pozitivne učinke, saj se je rej ni bilo bistvenih razlik, razli¬ ke pa so bile v številu obravna¬ vanih primerov. V letu 1985 je disciplinska ko¬ misija obravnavala kar 91 pri- število disciplinskih prijav v zadnjih dveh letih bistveno zmanjšalo, kar je razvidno tudi iz naslednjih podatkov: merov, v letu 1986 pa le 17; v letu 1987 je število obravnavanih pri¬ merov sicer proti letu 1986 nara¬ slo na 32, v primerjavi z letom 1985 pa je še vedno bistveno manjše in predstavlja komaj 35 % primerov, obravnavanih v letu 1985. Vzrok za tako bistveno zmanj¬ šanje disciplinskih obravnav je prav gotovo v sprejetju ukrepov za boljšo delovno učinkovitost oz. ukrepov za izboljšanje disci¬ pline, saj smo marsikateri pri¬ mer nediscipline obravnavali in 2 rešili po tej poti, za obravnavo ostali le primeri, ki so predstav- veznosti, kar potrjujejo tudi po- prea disciplinsko komisijo pa so ljali hujšo kršitev delovne ob- datki iz naslednje tabele: V letu 1985 je bilo izrečenih veliko več opominov in javnih opominov, medtem ko je bilo v letu 1986 in 1987 izrečenih pre¬ cej več strožjih ukrepov, zlasti prenehanje delovnega razmerja in pa pogojno odloženega prene¬ hanja. Ce gledamo v odstotkih, lahko ugotovimo, da je bilo v le¬ tu 1985 med izrečenimi ukrepi kar 42% opominov in javnih opo¬ minov ter 38 % prenehanj delov¬ nega razmerja; v letu 1986 opo¬ minov in javnih opominov komi¬ sija sploh ni izrekla, medtem pa število prenehanj delovnega raz¬ merja in pogojnih prenehanj predstavlja kar 82 %. V letu 1987 sta bila izrečena le 2 javna opo¬ mina ali 6 % ter 24 prenehanj in pogojnih prenehanj, kar pred¬ stavlja kar 75% vseh izrečenih ukrepov. Jelka Sklepi samoupravnih organov Delavski svet TO Mojstrana (25. 2. 1988) 1. Obravnaval je 12-mesečni zaključni obračun ter ga posre¬ doval zboru delavcev v sprejem. 2. Obravnaval in sprejel je drugi del plana za leto 1988 ter plan skupne porabe za leto 1988. 3. Za delegata SIS-a za pospeševanje proizvodnje hrane in za¬ gotavljanje osnovne preskrbe v občini Jesenice je imenoval Marico Kunšič. 4. Razpisal je dela in naloge individualnega poslovodnega organa TO. 5. Planinskemu društvu Jesenice ni odobril brezplačnega razreza hlodovine, ker smo jim do sedaj naredili že veliko brez¬ plačnih uslug, Delavski svet TO Podnart (26. 2. 1988) 1. Obravnaval je obračun za leto 1987 in ugotovil, da je deli¬ tev dohodka v skladu s planom, zakonskimi predpisi, samoupravni¬ mi akti TO ter ga posredoval v sprejem zboru delavcev; 2. Sprejel je drugi del plana 88 v predloženi obliki; 3. V 8-dnevno javno obravnavo je posredoval predlog sistemi¬ zacije del in nalog voznik viličarja; 4. obravnaval je prošnje Združenje šoferjev in avtomehanikov Tržič, OOS Pekarna Tržič in GD Kamna gorica ter Sr. Dobrava. Proš¬ nje Združenja šoferjev in avtomehanikov Tržič ni ugodno rešil. OOS Pekarni Tržič je za srečolov podaril 1 butaro žamanja. GD Kamna gorica in Sr. Dobrava se pismeno obvesti, da jim pri nabavi gasil¬ skega avtomobila finančno ne moremo pomagati; 5. Sprejel je sklep, da se Ladislava Cesarja imenuje za v. d. di¬ rektorja TO za dobo 6 mesecev Delavski svet TO Podnart (28. 3. 1988) 1. Seznanjen je bil s poročilom o izidu volitev v samoupravne organe TO in DO, ter referenduma z dne 11.3. 88, kjer so bili izvo¬ ljeni kandidati v samoupravne organe TO in DO in na referendumu sprejete dopolnitve in spremembe samoupravnih splošnih aktov ter glasovanje o izstopu iz SOZD-a GLG; 2. Za predsednika DS je bil enoglasno izvoljen Varl Janez, za namestnika pa Ambrožič Jože; 3. V odbor za delovna razmerja je izvolil Černe Marjeto, Franc Borisa, Kordiš Joža, Kunčič Tomaža in Ličar Alojza; 4. V komite za SLo in DS je izvolil Cesar Ladislava, Čufar Fran¬ ca, Varl Janeza, Franc Borisa, Šolar Jakoba, Perič Danico, Tavželj Antona in predsednika OOZSM; 5. V izvršilne organe DS DO je predlagal: — Branko Rakovec v odbor za gospodarjenje — Ivanko Prevec v odbor za splošne zadeve, družbeni stan¬ dard in obveščanje; — Borisa Franca v odbor za organizacijo, kadre in stanovanja; — Ladislava Cesarja v uredniški odbor; 6. Obravnaval in sprejel je predlog o prehodu na enoizmen¬ sko delo, ki se prične, razen za žagalnico in kotlovnico, ki bo delala v dveh izmenah, 4.4. 1988; 7. Franca Čufarja je imenoval za delegata v skupščino sklada skupnih rezerv v občini Radovljica za mandatno obdobje 1988-92, za namestnika pa Vukič Petra; 8. Obravnaval je poročilo o izvajanju samoupravnih sporazu¬ mov o temeljih plana SIS družbenih dejavnosti za obdobje 86-90 za leto 1987; Zakaj iz SOZD-a? Na referendumu, dne 11. 3. 1988 smo se delavci LIP-a Bled z osebnim izjavljanjem odločili, da izstopimo iz SOZD-a GLG. Referenduma se je udeležilo 1048 zaposlenih, od katerih je920volilnih upravičencev glasovalo ZA IZSTOPiz SOZD-a. Naš izstop iz SOZD-a je marsikomu razburil duha. Niso se še polegle takšne in drugačne govorice, nekateri so pora¬ bili veliko papirja, izgubljali dragocen čas ... Kljub pritiskom in grožnjam pa smo LIP-ovi delavci ve¬ deli, za kaj se odločamo. V SOZD GLG smo pristopili leta 1974. s cilji, da si razde¬ limo proizvodni program, da bi dosegli večji dohodek, izbolj¬ šali socialno varnost, da bi bilo izkoriščanje lesne mase opti¬ malnejše, skratka, da si članice medsebojno pomagamo. Lepo je bilo zamišljeno, vendar v praksi neizpeljano. Sestavljena organizacija GLG je nastala iz različnih de¬ lovnih organizacij, ki so obdržale vse funkcije delovanja in ni mogla in ne predstavlja koncentracije znanja in tistih in¬ formacij, ki dolgoročno omogočajo prilagajanje elementom okolja, ki delovne organizacije najbolj ogrožajo; prav tako GLG ne predstavlja koncentracije investicijskih sredstev in dalje SOZD ne opravlja koncentracije razvojnih, tržnih in finančnih funkcij. Združenja takšnega značaja oz. oblik pa nimajo centra moči. Pobud in zahtev za preučitev članstva LIP-a v SOZD-u je bilo v preteklosti zelo veliko. Za negativno stališče do SOZD-a so se naši delavci opredelili pred 4 leti, ko so v eni od temeljnih organizacij kar 3-krat ponovili referendum za potrditev sprememb samoupravnega sporazuma o združitvi v SOZD. Glavna pobuda za izstop pa je nastala konec novembra lanskega leta pri obravnavi vladnega antiinflacijskega pro¬ grama. Pa naj še pišejo o »ljubezni, ki je trajala 13 let«; mi smo ostali v svoji nameri odločni in trdni. Prihodnost pa bo pokazala, da smo imeli prav. 3 Varstvo pri delu Splošna določila Po ustavnih določilih imajo delavci in občani, organizacije združenega dela ter družbenopo¬ litične skupnosti pravico in dolž¬ nost zagotavljati pogoje za zdra¬ vo življenje in zdrave delovne razmere. Zakon o varstvu pri delu dolo¬ ča, da ima sleherni delavec pra¬ vico in dolžnost do zagotovitve takšnega delovnega okolja in takšnih delovnih razmer, ki za¬ gotavljajo njegovo fizično in mo¬ ralno integriteto med delom. Za varno delovno okolje in varne delovne razmere se šteje tisto okolje, kjer se s tehničnimi, or¬ ganizacijskimi, socialnimi, vzgojnimi in drugimi ukrepi od¬ pravijo nepravilnosti in neugod¬ ni vplivi. Varno delovno okolje in varne delovne razmere so za¬ gotovljene takrat, ko delavec ob normalni pazljivosti ter stroko¬ vni in delovni sposobnosti opra¬ vlja svoje delo brez nevarnosti za poškodbe ali zdravstvene okvare. Nadalje zakon o varstvu pri delu navaja, da za zagotavljanje pravic varstva pri delu ter za varno delovno okolje in delovne razmere, morajo skrbeti delavci v organizacijah združenega dela z določanjem varstvenih ukre¬ pov in normativov, z urejanjem varstva pri delu in z organizira¬ njem službe varstva pri delu, s samoupravnimi sporazumi in drugimi splošnimi akti, s takš¬ nim organiziranjem in izvaja¬ njem delovnega procesa, v kate¬ rem so zajeti varstveni ukrepi in normativi kot sestavni del tega procesa, ter z izvajanjem predpi¬ sa o varstvu pri delu. Iz tega sledi, da je varstvo pri delu celokupnost ukrepov, s ka¬ terimi zagotavljamo in uvelja¬ vljamo varstvo pri delu in v oko¬ lju. Zato je potrebno zahteve varstva upoštevati pri načrtova¬ nju, pri vgrajevanju in nabavi delovnih priprav in naprav, pri oblikovanju delovnih mest, pri Nesreče pri delu Leta 1987 se je v DO pripetilo 105 nesreč, oziroma se je poško¬ dovalo 9 % zaposlenih ali vsak 11. delavec. Po spolu prevladujejo moški in to v 78 primerih (7 več kot le¬ ta 1986) in ženske v 27 primerih (1 več kot leta 1986), iz česar je razvidno, da se je leta 1987 pri¬ uvajanju novih tehnoloških po¬ stopkov itd., pri tem pa je po¬ trebno upoštevati fiziološke in biološke značilnosti človeka, ter druge dejavnike, ki vplivajo na aktivnost pri delu in s tem na varnost pri delu. Varnost delavca na delovnem mestu in v življenjskem okolju je zagotovljena takrat, če nevar¬ nosti in okolnosti, ki ogrožajo njegovo integriteto, rešujemo kot celoto z različnih vidikov: to je predvsem s humanega, tehno¬ loškega, ekonomskega, medicin¬ skega, sociološkega, psihološke¬ ga, organizacijskega, pravne¬ ga. .. Lesna industrija je po svoji panogi, dejavnosti in vrsti dela industrija, v kateri nastopa več¬ je število delovnih mest s pove¬ čano nevarnostjo. To pa pred¬ vsem zaradi uporabe velikega števila različnih naprav in pri¬ prav, pri katerih nastopa pove¬ čana nevarnost zaradi rotirajo¬ čih delov. Ti rotirajoči deli so največkrat tudi glavni viri po¬ škodb in telesnih okvar, pred¬ petilo 8 nesreč več kot leta 1986. S povečanjem števila nesreč pa se je povečalo tudi število iz¬ gubljenih ur in to iz 8387 na 10.238 ur. Skupno število izgu¬ Nesreče po TOZD V primerjavi z letom 1986 se je število nesreč pri delu največ povečalo v TO Filbo in to za 10 primerov, znižalo pa največ v TO Mojstrana — za 8 primerov. Glede na število zaposlenih po posameznih TO pa je % poško¬ dovanih naslednji: TO Filbo 18% ali vsak 5,3 TO Podnart 14,8% ali vsak 7, TO Tomaž Go¬ dec 8,62 % ali vsak 11,59, TO Re¬ čica 8,15 % ali vsak 12,27, TO Mojstrana 7,6 % ali vsak 13,14 in DSSS 1,8 % ali vsak 55. Izgubljene ure zaradi nesreč po TO Nesreče po viru nastanka TOZD dvigovanje, transp., udarci, padci stroji in naprave ročno orodje opekline vbodi, tujki, iveri T. Godec 17 7 Rečica 8 13 Mojstrana 4 1 Podnart 5 1 Filbo 8 6 DSSS 1 - 2-9 3 - — - 1 1 1 — 8 Skupaj 43 28_5 na poti 2 2 1 3 1 9 Skupaj 37 26 7 11 22 2 105 vsem zaradi nepravilno ali sploh nenameščenih varnostnih na¬ prav. Za lesno industrijo je zna¬ čilno tudi to, da se veliko nesreč zgodi zaradi prenatrpanosti de¬ lovnih prostorov, saj so prehodi v obratnih prostorih pogosto za¬ loženi z materialom, polizdelki in izdelki, nemalokrat pa tudi z embalažo in odpadki. Zaradi tehnoloških postopkov, v katerih se uporabljajo najra¬ zličnejši materiali, stroji in na¬ prave, pogostokrat nastopajo slabe ekološke razmere. Poja¬ vljajo se hlapi topil in razredčil, hlapi lepil, velikokrat nastopa tudi prah, zaradi preslabe dnevne svetlobe se pojavljajo umetne svetlobe in nenazadnje kot naj večji problem v lesni in¬ dustriji, hrup. Zaradi vsega tega je potrebno težiti k čimbolj organiziranemu in strokovnemu pristopu reševa¬ nja vseh varnostnih problemov, vse v cilju zagotovitve čimbolj- ših delovnih pogojev. Se nadaljuje bljenih ur zaradi nesreč pri de¬ lu, vključno z dvema primero¬ ma, ki se ponavljata še iz leta 1984, pa se je povečalo iz 13.419 na 14.046 ur. Kot je že v uvodu omenjeno, se je v primerjavi z letom 1986 povečalo tudi število izgubljenih ur zaradi nesreč pri delu. Tudi tokrat je na prvem mestu TO Filbo. Večji porast ur je zabele¬ žen še v TO Tomaž Godec in v DSSS, v ostalih TO pa se je šte¬ vilo ur zmanjšalo. V TO Tomaž Godec in TO Rečica pa so še vedno prisotne ure zaradi ne¬ sreč iz preteklosti. Pri nesrečah po mesecih ni bi¬ stvene razlike od preteklega le¬ ta. Ekstrema, na katerega bi morali biti pozorni ni, razen ugotovitve, da se nesreče ne po¬ javljajo več v večjem številu v zimskem času kot pred leti. To pa je prav gotovo vzrok, da so se odpravila predvsem težka dela na prostem. V analizi za leto 1986 se je ugotovilo, da so nesreče v zvezi z deli na strojih in napravah v upadanju, nasproten pa je poda¬ tek za leto 1987, saj so nesreče v nekaterih TOZD v porastu. Pri tem podatku se moramo zamisli¬ ti in takoj pristopiti k temeljiti analizi in pregledom strojev in naprav. Ne glede na manjše zmanjša¬ nje nesreč pri transportu, dvigo- 4 vanju bremen ter padcih in prevladujejo. Iz teh poškodb je ročnega transporta, prekladanja udarcih, te nesreče še vedno razvidno, da je še vedno preveč in zlaganja. Poškodovani deli telesa Zaskrbljujoč je porast po¬ škodb oči predvsem pri bruše¬ nju, rezanju, struženju in osta¬ lih delih, kjer je obvezna upora¬ ba zaščitnih očal, saj kaže na ne¬ dosledno uporabo osebnih zašči¬ tnih sredstev za zaščito oci in obraza. Iz poročil obratne ambulante o periodičnih zdravniških pre¬ gledih delavcev, ki delajo v ropo¬ tu, kateri presega dovoljeno me¬ jo, se ugotavlja povečana stop¬ nja naglušnosti. K reševanju te¬ ga problema je treba takoj pri¬ stopiti. V primeru, da le-tega ni možno takoj preprečiti ali omeji¬ ti s tehničnimi posegi na samem izvoru, je treba takoj zagotoviti zadostno količino primernih za¬ ščitnih sredstev za zaščito sluha ter poostriti nadzor nad uporabo le-teh. Marolt Dimter v obratovanju V Mojstrani je v mesecu marcu stekla v poskusno obratovanje linija za dolžinsko spajanje lesa, DIMTER HK 400/150 PN 6-S-3m. Ta linija je ena od prvih tovrstnih linij, ki je bila izdelana doma v kooperaciji z znano zahodnonemško firmo Dimter. Izdelana je bila v LIP Bled, TO FILBO v sodelovanju s sektorjem za prodajo in pro- jektivo. LIP Bled je že v letu 1986 pri¬ čel sodelovati z DIMTERJEM in plod tega je prav ta stroj kot pr¬ vi takšen za dolžinsko spajanje lesa. Z oziroma na to, da smo v Mojstrani proizvajalci masivnih vrat, nam je bil v preteklosti ve¬ lik problem spajanje lesa. Ker so masivna vrata sestavljena iz krajših elementov, ki so nato dolžinsko spojeni po dolžini in širini nam je predstavljalo ozko grlo prav spajanje lesa. Les, ki je vsako leto slabše kvalitete in zaradi tega je treba vložiti več dela pri krojenju in pripravljanju za spajanje, bo v bližnji bodočnosti še bolj iskana surovina. Ne smemo pozabiti, da je umiranje gozdov prisotno ne samo v zapadnem svetu, ampak tudi pri nas. Trenutno je stroj v poskus¬ nem obratovanju. Ker je ta stroj prvi, ni bilo malo težav pri zago¬ nu. Ravno tako so se pojavljale napake, ki jih ni nihče predvide¬ val. Poudariti je treba tudi, da pravih izkušenj Filbo še tudi ni imel za tako linijo in zato je bilo treba vložiti precej lastnega zna¬ nja ter truda, da je stroj pričel obratovati. Tudi delavci iz SPP ter naši vzdrževalci iz Mojstra¬ ne so sodelovali pri zagonu stro¬ ja- Torej — kaj nam predstavlja Dimter? Z novim strojem bo Ocena predsedstva slovenskih sindikatov o gospodarjenju v letu 1987 Leto 1987 je leto izjemno slabih gospodarskih rezultatov: — Količinski obseg industrijske proizvodnje, dosežen v letu 1987 je za 1,2 % nižji od obsega leta poprej. Takšen trend se nadalju¬ je tudi v letošnjem letu. — Zunanjetrgovinskih rezultatov zaradi pomanjkljivosti v spremljanju ni moč natančno opredeliti. Po podatkih v ZDA dolarjih je bil izvoz na konvertibilne trge večji za 19,3 % kot leto poprej. Uvoz s teh trgov pa za 5,5 %. Z izvozom na te trge je bilo kritega 98,8 % uvoza. Dejanski rezultati so zaradi valutnih gibanj ZDA dolarja znatno manjši. — Rast cen je v letu 1987 presegla vsa pričakovanja. Cene proizvajalcev so se v primerjavi z letom poprej povečale za 106,4 %, cene na drobno za 130,6 % in cene življenjskih potrebščin za 131,9 %. — Tudi v letu 1987 so se cene v Sloveniji povečale bolj kot na območju celotne države. Razlika znaša pri cenah proizvajalcev 7,2 indeksne točke, pri cenah na drobno 12,2 indeksne točke in pri ce¬ nah življenjskih potrebščin 11,6 indeksne točke. — V letu 1987 ni ohranjena raven investicij iz leta 1986. — Prav tako so se nadaljevala neugodna razmerja pri razpore¬ janju in delitvi dohodka, katerih posledica je v zmanjšani reproduk¬ cijski sposobnosti, ne glede na to, da je amortizacija zabeležila viso¬ ko realno rast. — Z izgubo v poslovanju je poslovno leto po predhodnih podat¬ kih SDK zaključilo 310 organizacij združenega dela s področja go¬ spodarstva, v katerih je zaposleno 82.812 delavcev. Znesek tekoče iz¬ gube je okoli 235 milijard dinarjev. Nepokrito izgubo je izkazalo 48 organizacij v znesku okoli 27 milijard. V teh organizacijah je zapo¬ sleno nekaj čez 10.000 delavcev. Upadanje proizvodnje je povzročilo tudi padanje produktivnosti dela. Poslovna poročila in raziskave kažejo na to, da ni ključni vzrok za zmanjšanje proizvodnje v slabi oskrbljenosti industrije s surovi¬ nami in reprodukcijskim materialom. V poslovnih poročilih so opo¬ zarjali na slabo kakovost nekaterih vrst surovin in reprodukcijske¬ ga materiala in na visoko stopnjo iztrošenosti opreme, kar povzroča pogostejše okvare in večja vzdrževalna dela. Izkoriščenost delovnega časa Analizirali so tudi izkoriščanje delovnega časa, sprejeli ukrepe za zmanjševanje izostankov z dela, za povečanje discipline tam, kjer so ugotovili, da so se razmere poslabšale. V organizacijah, ki so vključene v poskusno skrajševanje delovnega časa, so ocenili učinke te akcije. Praviloma ugotavljajo, da so učinki akcije pozitivni, da je prispevala k dvigu motiviranosti delavcev, izboljšanju organizacije dela, pa tudi k znižanju stroškov. Tudi v organizacijah, ki so v letu 1987 zašle v težave, pa so vključene v poskusno skrajšanje delovne¬ ga časa, ugotavljajo, da vzroki za slabe gospodarske rezultate niso v skrajšanem delovnem času. Zmanjševanje proizvodnje Vzroke za zmanjšanje proizvodnje gre iskati tudi v tem, da so organizacije združenega dela zmanjševale obseg proizvodnje tistih proizvodov, ki niso dajali ustreznih dohodkovnih rezultatov, oziro¬ ma tistih, ki so zmanjševali skupni dohodkovni rezultat. Takšna po¬ litika bi bila dolgoročno učinkovita, če bi delovali tržni kriteriji vred¬ notenja proizvodov. V pogojih pa, ko tekoča ekonomska politika ni spodbujala prizadevanj za povečanje izvoza, ko je z linearnimi ukre¬ pi določala pogoje gospodarjenja in omejevala samostojnost in odgo¬ vornost organizacij združenega dela, je močno zamegljena meja med dobrim in slabim gospodarjem. V takšnih pogojih se organiza¬ cije prilagajajo ukrepom tekoče gospodarske politike predvsem z zmanjševanjem proizvodnje. Grob pregled informacij o gospodar¬ skih načrtih organizacij združenega dela za letošnje leto ne vliva op¬ timizma, da se bodo razmere izboljšale, če ne bo bistvenih spre¬ memb v ekonomski politiki. (Nadaljevanje na 6. strani) 5 moč spajati vse željene dimenzi¬ je, ki so nam potrebne pri vra¬ tih. S tem trenutkom bomo lah¬ ko izdelovali tudi masivna vrata po planu, kar jih do sedaj ni bilo mogoče izdelovati. Predvsem pa bo ta stroj omogočal, da bo ozko grlo spajanja dokončno odprav¬ ljeno. Kapaciteta stroja je na¬ mreč takšna, da bo moč doseči zadovoljive količine naših po¬ treb. Lahko pa upamo, da bodo spo¬ ji kvalitetni, kajti lahko se tudi zgodi, da bomo izdelovali ele¬ mente v bližnji bodočnosti takš¬ nih dimenzij, ki nam bodo po¬ trebni pri drugih zahtevah. (Nadaljevanje s 5. strani) Učinki revalorizacije V organizacijah združenega dela, ki poslujejo z lastnimi sred¬ stvi, kritično ugotavljajo, da jih uveljavljeni sistem revalorizacije postavlja v slabši položaj od organizacij, ki poslujejo z izposojenimi sredstvi. To ima za posledico, da se v takšnih organizacijah odločajo za minimalno razporeditev sredstev za akumulacijo, čeprav bi po do¬ seženih rezultatih lahko razporedili več. Organizacije združenega dela predvidevajo in postopno opušča¬ jo tiste programe, ki ne prinašajo ustreznega dohodka ali ustvarjajo izgube, vendar so ta prizadevanja, bolj naravnana na prilagajanje veljavnim administrativnim ukrepom ekonomske politike in manj posledica prilagajanja programov tržnim in razvojnim potrebam. Zato tudi opuščanju proizvodnje posamičnih proizvodov ne sledi uvedba ali povečanje proizvodnje drugih. Posledica je zmanjšanje skupne proizvodnje in padec produktivnosti. Osebni dohodki Realni osebni dohodki so v primerjavi z letom 1986, po podatkih Zavoda SRS za statistiko, v povprečju nižji za 5 %. Ob sprejemanju zaključnih računov in razprav sta prišli do izraza dve različni težnji: po eni strani delavci z nizkimi osebnimi dohodki terjajo dograjeva¬ nje sistema delitve osebnih dohodkov v smeri zmanjševanja razlik in večje uravnilovke (bile so tudi povečane zahteve po enakih pora¬ čunih), po drugi strani pa poslovodni organi želijo z vgraditvijo bolj stimulativnih elementov v sisteme delitve zmanjšati fluktuacijo in pridobiti nov strokovni kader. Vprašanja razlik v osebnih dohodkih so bila v razpravah pogo¬ sta. Posebej so problematične razlike med povprečnimi osebnimi do¬ hodki med tozdi v isti delovni organizaciji. Te so pogosto večje od razponov med najnižjim in najvišjim osebnim dohodkom znotraj tozda. Ta vprašanja kaže temeljito preučiti v okviru analize uresni¬ čevanja sistema delitve po delu in rezultatih dela. Iz Informacij RS ZSS Ciril Kocjančič CENE dnevnega pensiona v počitniškem domu, najemnine za prikolice, garsonjere in kočo v Vratih Naš današnji sogovornik, Ciril Kocjančič je prav na današnji dan, ko sva opravila kratek, a prijeten klepet, izpolnil 33 let de¬ la v naši delovni organizaciji. Le malokdo je v naši delovni sredi¬ ni, ki ga ne bi poznal. Ciril se je rodil pred 56 leti v Krnici. Za mizarja se je izučil pri takratnem mizarskem moj¬ stru Janezu Pretnarju, kjer je delal še štiri leta. Nato se je za¬ poslil na Gorjani. V začetku šestdesetih let se je poročil in zgradil hišo v Krnici. Ciril mi na vprašanje o delu v naši organizaciji pripoveduje: »Takoj po prihodu na Gorjano leta 1955 sem se zaposlil kot iz- menovodja pri izdelavi sredic (panel plošč). Iz tega časa mi je še posebej ostalo v spominu, ko smo opremljali festivalno dvora¬ no na Bledu. Ker je bila v tej dvorani predvidena konferenca neuvrščenih držav, je bil zelo kratek rok za dokončanje del, tako da smo praktično delali noč in dan. Dvorana je bila dokonča¬ na v rekordnem času. Kasneje je bila ta konferenca v Beogra¬ du, nekako v zadoščenje vsem naporom, kateri so bili vloženi v to delo, pa je bilo v tej dvorani organizirano Evropsko prven¬ stvo v šahu. Samo delo v takratnem obratu Gorjana je bilo bolj ročno, saj smo na primer prva vrata za se¬ jem izdelali pri privatnem moj¬ stru. Kasneje, ko se je proizvod¬ nja začela povečevati, sem prev¬ zel delo izmenovodja vratnih kril. Ko smo se preseljevali v no¬ ve prostore na Rečici, sem bil zaposlen kot konstruktor in od¬ govorna oseba za rezila. Od leta 1975 pa delam kot obratovodja obrata vrata.« Kaj pa privatno življenje, vsem nam je znano, da igrate pri godbi Gorje? »Res je, da igram pri Gorjan¬ ski godbi. Veliko prostega časa sem porabil za gojitev svojega konjička — igranje tenorja pri Godbi Gorje. Pri godbi igram že od leta 1949, ko sem nadomestil svojega očeta. Oče je bil eden od ustanovnih članov godbe. Člani godbe so v glavnem domačini. S skupnimi močmi smo si uredili prostore za vadbo v gasilnem do¬ mu. Delo pri godbi mi vzame ve¬ liko časa, saj imamo po dve vaji tedensko in okoli 80 nastopov letno. Z godbo smo osvojili veliko priznanj in plaket. Najbolj mi je ostalo v spominu leto 1986, ko smo bili povabljeni v Francijo na dneve cvetja, kamor je bilo povabljenih 15 godb iz evrop¬ skih držav. Potovanje z avtobu¬ som je trajalo celih 25 ur, tja smo prišli v hudi vročini, okoli 40° C, v popoldanskih urah. Meš¬ čani so nas zelo lepo sprejeli, ker pa je bila tako huda vročina, so nas povabili v kletne prostore mestne hiše, da smo se malo ohladili in obenem okrepčali z njihovimi specialitetami. 6 Na koncertu, katerega se je udeležilo preko 40.000 ljudi, smo bili sprejeti z velikim navduše¬ njem. Ocenjeni smo bili kot naj¬ boljša godba iz socialističnih dr¬ žav. Ob tej priliki smo navezali trajne prijateljske stike z doma¬ čo godbo. Tako se sedaj vsako leto obiskujemo, leta 1989 pa smo povabljeni na veliko prosla¬ vo. Kar mi preostane prostega ča¬ sa, ga porabim za manjša dela v mizarstvu, saj le z delom, prebi¬ ranjem strokovne literature ter stalnega obiskovanja lesnih sej¬ mov, lahko svoje znanje stalno izpolnjujem in ga tako koristno uporabljam pri svojem delu.« Poznamo vas tudi kot družbe¬ nopolitično aktivnega delavca v naši delovni sredini kakor tudi v KS. »Res sem opravljal več funk¬ cij. Bil sem član gospodarskega zbora takratne občine Bled, član sveta KS in član sveta za šolstvo pri krajevni skupnosti. V začet¬ ku dela pri LIP-u sem bil pred¬ sednik sindikata, član in pred¬ sednik delavskega sveta temelj¬ ne organizacije in član delavske¬ ga sveta DO. Prav tako sem bil član delavskega sveta SOZD. Aktivno pa sem delal tudi v osta¬ lih samoupravnih organih. Za svoje delo sem prejel že več pri¬ znanj.« Pogovor s Cirilom je hitro mi¬ nil. Verjetno bi mi Ciril lahko povedal še veliko zanimivega iz svojega pestrega življenja, ker pa ga je čakalo delo, sva morala s pogovorom zaključiti. Nad Portorožem Težko čakamo dan dopusta, vse leto misli tja hitijo, prijatelji se tam dobijo. Menjave v počitniškem domu garsonjerah in koci v Vratih POČITNIŠKI DOM NA SECl Izmena traja 9 dni, menjave bodo v na¬ slednjih dneh: 16. 6., 25. 6., 4. 7., 13. 7., 22. 7 31.7., 9.8., 18.8., 27.8., 5.9. V času, ko termini niso navedeni, se so¬ be — garsonjere koristijo po dogovoru. POČITNIŠKE PRIKOLICE Prikolice bodo nameščene: v Funtani — Vrsar (2), v Zeleni Laguni (2), Ladin Gaju (2), na Krku — Punat (1), na Pagu — Novalja (4), v Podčetrtku — Atomske toplice (2) Izmena traja 10 dni, menjave bodo v na¬ slednjih dneh: 15. 6., 25. 6., 5. 7., 15. 7., 25. 7., 4. 8., 14. 8., 24.8., 3.9., 13.9., 23.9. za Podčetrtek pa veljajo še dodatni ter¬ mini: prikolicah, 26.4., 6.5., 16.5., 26.5., 5.6.... 3.10., 13. 10., 23.10. GARSONJERE Garsonjere imamo v Stinici (1), v Lovra- nu (2), v Loparih na Lošinju (2) in v Barbari- gi pri Peroju (1). Izmena traja 10 dni, termini menjav so isti kot za prikolice. V času, ko termini niso navedeni, se gar¬ sonjere koristijo po dogovoru. KOCA v vratih Izmena traja 7 dni, menjave pa bodo v ponedeljkih in to od 25. 4. dalje. Prednost pri koriščenju kapacitet v glavni sezoni bodo imeli zaposleni s šolo¬ obveznimi otroki. Upokojenci naj se prijavi¬ jo izven glavne sezone. TOZD . PRIJAVNICA za letovanje v počitniškem domu na Seči Priimek in ime . roj. leto Delovno mesto.Naslov bivališča Dom želim koristiti od.do ali od.do . (Dva termina sta potrebna zaradi lažje razporeditve) Družinski člani (navesti poimensko, pri otrocih tudi starost), ki želijo koristiti bivanje v domu: ime žene ali moža . ime in starost otrok . Prijavnico oddajte v tajništvu TOZD oz. DSSS do 22. 4. 1988 Podpis To je zadnji termin, ker bomo po razvrstitvi ev. proste kapacitete objavili na oglasnih deskah. Portorož je mesto rož, morje krasno, vreme jasno, cene so nižje kakor na Bledu, to se pozna že pri sladoledu. Za nekaj dni se vse ti spremeni: ničesar te ne bremeni, zdaj drugi imajo več skrbi ... Živiš, kot pravljice bi bral! Za mizo sedeš, takoj dobiš, po hrani si žejo pogasiš, še mar ti ni, če se zrediš. Počivat greš, saj ti si gost, miru, tišine je tod zadost'.. . Dnevi prosti pa hitro tečejo, v denarnici se to pozna, če tu in tam je potrata bla. Ali domov se je lepo vrniti, pridelke jesenske si shraniti. Pozimi, ko nam bo doma toplo, se vsakdo na Sečo spomnil bo in drugo leto, če vse bo prav, se doli na Sečo bom podal! Francka Krničar ----- TOZD. PRIJAVNICA ZA LETOVANJE — v počitniški prikolici v - — v garsonjeri-—- — v koči v Vratih __- Priimek in ime . roj. leto Delovno mesto Naslov bivališča Počitniški objekt želim koristiti od do ali od . do (Dva termina sta potrebna zaradi lažje razporeditve) Poleg mene bodo letovali: — ime žene ali moža. — ime otroka oz. ostalih oseb. Prijavnico oddajte v tajništvu TOZD oz. DSSS do 22. 4. 1988 Podpis To je zadnji termin, ker bomo po razvrstitvi ev. proste kapacitete ob¬ javili na oglasnih deskah. V._ 7 25. zimska lesarijada LIP jubilejni zmagovalec 5. marca je bilo na pobočjih Koble 25. jubilejno tekmovanje smučarjev — lesarjev, gozdarjev in lovcev za naslove sindikalnih re¬ publiških prvakov. Kakor že vrsto let nazaj je tudi letos v skupni razvrstitvi slavil LIP, obenem pa je pobral najvišje naslove tudi v kategoriji smučar¬ skih tekov tako pri moških kakor pri ženskah. Vreme je bilo zelo neugodno, saj je ves čas tekmovanja snežilo, tako da si vsi tekmo¬ valci zaslužijo pohvalo tako za nasop kakor za rezultate. Zaključek z razglasitvijo rezultatov je bil v Kazini na Bledu. REZULTATI Veleslalom Ženske do 25 let 1. Untervveger Anni, Elan Brnca, Austrija (42.02), 2. Wiegele Anni, Elan Brnca (42.16), 3. Zupan Lidija, LIP (42.76), 7. Rakuš Jelka, LIP (45.67) Ženske 26 do 35 let 1. Urh Meta, Alples (42.71), 2. Ora- žem Mila, SOZD GLG (44.73), 3. Ko¬ lar Irena, Lesna (45.21), 9. Šifrer Ana, LIP (47.43), 12. Ristič Albina, LIP (48.93) Ženske 36 do 45 let 1. Okorn Anica, Stol (46.03), 2. Urankar Marija, LIP (47.06), 3. Šmid Verona, Alples (47.14), 5. Kaiser Jas¬ na, LIP (47.73) Ženske nad 45 let 1. Ažman Vida, GG Bled (45/91), 2. Šturm Francka, Alples (46.32), 3. Pe¬ nič Nuša, LIP Konjice (47.65), 5. Ve¬ ber Anica, LIP (48.27), 7. Pintar Da¬ rinka, LIP (49.86) Moški do 25 let 1. Uzar Boštjan, Zlit (47.31), 2. Štu- lar Miro, Jelovica (47.92), 3. Mandl Envin, Elan Brnca (48.97), 16. Torkar Borut, LIP (53.60) Moški 26 do 35 let 1. Kravcar Marko, Elan (47.53), 2. Rozman Milan, GG Kranj (48.32), 3. Šemrl Janez, GG (47.33), 7. Lapajne Mirko, LIP (50.79) Moški 36 do 45 let 1. Zupan Miha, Elan (47.30), 2. Kli¬ nar Andrej, GG Bled (49.79), 3. Kri¬ vic Jani, Elan (49.80), 10. Pikon Ja¬ nez, LIP (53.16), 18. Trojar Srečo, LIP (55.11) Moški nad 45 let 1. Plesec Franc, Lesna (38.94), 2. Šmid Janče, Alples (40.24), 3. Bohinc Janez, Elan (40.99), 12. Milonik Ja¬ nez, LIP (44.46), 24. Ažman Stanko, LIP (45.95) EKIPNO VELESLALOM Ženske \ V kategoriji veleslaloma je bilo uvrščenih 7 ženskih in 22 moških ekip. TEKI Ženske do 25 let 1. Rakuš Jelka, LIP (11.43.2), 2. Prezelj Majda, Alples (14.52.8), 3. Česnik Milena, GG Postojna (15.19.9) Ženske 26 do 35 let 1. Bizilj Alenka, GG Bled (14.03,7), 2. Skrt Meta, Alples (14.50.4), 3. Žvan Darinka, Elan (15.12.3), 6. Šifrer Ana, LIP (15.32.2) Ženske 36 do 45 let 1. Cerkovnik Ivanka, LIP (10.59.1), 2. Vavpotič Olga, Elan (14.45.2), 3. Šmid Verona, Alples (15.08.5) Ženske nad 45 let 1. Ristič Albina, LIP (13.54.5), 2. Šturm Francka, Alples (15.22.5), 3. Lakota Majda, TNP Bled (17.06.5) Moški do 25 let 1. Zupan Valentin, Elan (16.54.1), 2. Kosmač Janez, LIP (17.53.1), 3. Nastran Tone, Alples (18.29.6), 5. Fajfar Janez, LIP (18.59.9) Moški 26 do 35 let 1. Rozman Milan, GG Kranj (16.50.4), 2. Rodman Roman, Elan (17.25.7), 3. Djuričič Vojko, LIP (18.05.3), 6. Lapajne Mirko, LIP (19.00.4) Moški 36 do 45 let 1. Malej Janez, LIP (09.03.0), 2. Ko¬ bilica Pavel, GG Bled (09.37.2), 3. An¬ drejčič Zvone, Elan (10.20.7), 7. Cer¬ kovnik Anton, LIP (10.58.0) Moški nad 45 let 1. Ahac Boris, GG Bled (10.10.2), 2. Lapajne Franc, LIP (10.37.3), 3. Kalan Jože, Alples (10.40.2) EKIPNO TEKI Ženske 1. LIP Bled 0.52.09.0 2. Alples 1.00.14.2 3. Elan 1.05.05.7 Moški 1. LIP Bled 2. Elan 3. Alples V kategoriji tekov so bile 3 ženske in 8 moških ekip. SKUPNA UVRSTITEV 1. LIP Bled 298.21 točk 2. Alples Železniki 200.00 točk 3. Elan Begunje 86.48 točk Rakuš 0.55.38.7 0.56.35.1 1.00.13.0 uvrščene Svet za šport in rekreacijo PROGRAM dela v letu 1988 Januar Začetek aprila kegljanje b. p. — obč. sind. prvenstvo 10.4. — Sindikalno prvenstvo LIP v odbojki — org. Podnart 16. 4. — Pohod na Tosc 15.—24. 4. — Obč. sind. prvenstvo v odbojki 23. 4. — Pohod na Dobrčo Maj 8. 5. — Pohod na Blegoš 14.5. — Prvenstvo LIP v streljanju — org. Mojstrana 14. 5. — Obč. sind. prvenstvo v streljanju 21.5. — Pohod na Pršivc 28. 5. — Letne igre SOZD GLG Junij 4. 6. 11 . 6 . 14.in 16. 6. 25.6. Julij 9.7. 10. ali 16. 7. 22.7. 30.7. — sind. prvenstvo LIP v nogometu — org. Filbo — Pohod na Kepo — Obč. sind. prvenstvo v nogometu — Pohod na Vrtaški vrh — Pohod na Rombon — Maraton Kapelski kresovi — Maraton Franja — Pohod na Bavški Grintavec Avgust 13. 8. 26. 8. 27.8. September 4. 9. 10. 9. 11.9. 24. 9. 24. 9. Pohod v Kamniške Alpe Obč. sind. prvenstvo v plavanju Pohod na Prisojnik Prvenstvo LIP v kolesarstvu — org. DSSS Republiško sind. prvenstvo v kolesarstvu Pohod na tromejo Pohod po poteh part. kurirjev Pohod delavcev SOZD na Grintavec Oktober 2 . 10 . 8 . 10 . 23. 10 29. 10 Kolesarjenje prijateljstva Pohod iz Komne na Vogel Prvenstvo LIP v kegljanju — org. Rečica Pohod na Ratitovec November Začetek novembra Obč. sin. prvenstvo v kegljanju 5. 11. 12 . 11 . 11 . 11 . — Prvenstvo LIP v NT — org. T. G. — Pohod na Možic — Lajnar — Obč. sind. prvenstvo v NT December 3. 12. 10 . 12 . 17. ali 24. 12. — Prvenstvo LIP v šahu — org. Rečica — Pohod na Vogar — Prvenstvo LIP v sankanju — org. Mojstrana Ni še pomlad Ni še pomlad, a že drugače, veter veje preko livad, je že v zraku vonj cvetlic, čebelji je klepet in pesem ptic. Vsaka bilka čaka blagodejnega dežja, vse zeleni in se življenja veseli. Češnja stara sključena k ograji, pripravlja se, da liste nove bi pognala, naj jablana počaka še! Le jaz ne vem, kaj hočem še: zakaj ob češnji ne ustavim se in v miru pod njo posedim... Tako pa mimo gre pomlad, odnese veter vonj cvetlic, zamre z nočjo še pesem ptic. Vesna 8 Prvenstvo LIP v smučarskih tekih Repinc Viktor, T.G. (20,45.27), 3. Mi- lonik Janez, Mojstrana (22,15.85), 4. Šolar Jakob, Podnart (25,22.96) Moški do 36 do 45 let 1. Cerkovnik Anton, Filbo 1 21,23.14), 2. Korošec Janko, Filbo 25,52.52), 3. Blažič Henrik, Rečica 25,56.33), 4. Čufar Franc, Podnart 27,36.12), 5. Repe Jaka, DSSS 27,44.16), 5. Dolenc Matjaž, Rečica 30,52.11) Moški od 25 do 35 let 1. Djuričič Vojko, Mojstrana (17,38.07), 2. Rakuš Mirko, DSSS (20,05.24), 3. Zalokar Zdravko, DSSS (20,06.31), 4. Grilc Alojz, Mojstrana (22,59.26) Moški do 27 let 1. Kosmač Janez, Rečica (17,11.65), 2. Lapajne Mirko, Filbo (18,25.86), 3. Fajfar Janez, Rečica (19,00.11), 4. Fr- čej Jože, Podnart (19,57.36), 5. Giran- don Karlo, Mojstrana (20,43.85), 6. Mrak Ivan, Mojstrana (22,52.55), 7. Repinc Peter, T.G. (22,53.88), 8. Ri- mahazi Robert, DSSS (25,11.16) EKIPNA RAZVRSTITEV: Sindikalno prvenstvo LIP Bled v smučarskih tekih smo le¬ tos izvedli na igrišču za golf pri Lescah. Čeprav je bilo veliko proble¬ mov z organizacijo, predvsem zaradi pomanjkanja snega, saj smo morali tekmovanje presta¬ vljati s Pokljuke v Ribno in do¬ končno na golf, je tekmovanje v redu uspelo, čemur je veliko pri¬ pomoglo tudi lepo sončno vre¬ me. Zaključek z razglasitvijo re¬ zultatov je bil v jedilnici DSSS na Bledu, kjer so najbolj zaslu¬ žni prejeli medalje, najboljša ekipa pa prehodni pokal. REZULTATI: Ženske nad 35 let 1. Lavtižar Albina, Mojstrana (12,18.86), 2. Ristič Albina, T.G. (12,19.22), 3. Mencinger Branka, T.G. (15,08.45) Ženske do 35 let 1. Rakuš Jelka, T.G. (11,03.65), 2. Šifrer Ana, DSSS (13,55.13), 3. Jan Urška, Rečica (14,24.66), 4. Rajbar Marija, Rečica (23,05.23) Moški nad 45 let 1. Lapajne Franc, T.G. (20,33.60), 2. Prvenstvo LIP v VSL za leto 1988 Tomaž Godec ponovno prvi 19. marca je bilo na Kobli III — družinsko sindikalno prvenstvo LIP-a v VSL za leto 1988. Tokrat smo za spremembo imeli lepo sončno vreme, katero je pripomoglo, da ni prišlo do prevelikega ne¬ godovanja zastopajočih zaradi poznega starta. Dogodilo se je na¬ mreč, da so tega dne bile na tej isti progi kar tri tekme v VSL, tako da smo mi prišli na vrsto šele ob 14. uri. Kljub tej pozni uri pa so bili pogoji za tekmovanje praktično isti za vse nastopajoče. Prav tako uspešno pa je minil tudi zaključek s podelitvijo nagrad, kateri je po¬ tekal v jedilnici TO Tomaž Godec. Pripravili smo žrebanje nagrad, sodeloval pa je tudi LIP-ov ansambel, ki je poskrbel za nekaj veselih in poskočnih uric. REZULTATI Moški do 27 let 1. Štros Franci, Filbo (36.70), 2. De¬ beljak Franci, Filbo (37.49), 3. Klinar Jože, Mojstrana (37.99), 4. Odar Jože, DSSS (38.12), 5. Girandon Karlo, Mojstrana (39.88), 6. Sajevic Iztok, Podnart (39.95), 7. Rimahazi Robert, DSSS (40.15), 8. Zupan Janez, Rečica (40.22), 9. Robič Matjaž, Mojstrana (41.12), 10. Fujs Štefan, T.G. (41.86), 11. Jeglič Zoran, Mojstrana, (42.25), 12. Polajnar Andrej, T.G. (46.41), 13. Klinar Ciril, Mojstrana (47.06), 14. Brane Franci, Mojstrana (47.99), 15. Matošič Marjan, Mojstrana (49.44), 16. Olip Boris, Mojstrana (54.03). Moški od 27 do 35 let 1. Zalokar Zdravko, DSSS (37.15), 2. Šmid Stane, Mojstrana (37.46), 3. Soklič Marko, DSSS (37.57), 4. Tor¬ kar Borut, DSSS (38.66), 5. Repinc Gregor, T.G. (40.25) 6. Mulej Jože, Rečica (40.78), 7. Grilc Alojz, Moj¬ strana (41.71), 8. Rakuš Mirko, DSSS (42.56), 9. Bolčina Pavel, T.G. (43.68), 10. Djuričič Vojko, Mojstrana (48.38) Moški od 35 do 45 let 1. Pikon Janez, T.G. (39.12), 2. Sta¬ re Miro, Rečica (40.01), 3. Ambrožič Jože, Podnart (40.58), 4. Čufar Franc, Podnart (41.40), 5. Žmitek Viktor, T.G. (41.91), Lojevec Miro, Mojstrana (49.54), 7. Kristan Anton, Rečica (51.75), 8. Robič Peter, Mojstrana (l,19.95). Moški nad 45 let L Trojar Srečo, T.G. (38.90), 2. Mi- loriik Janez, Mojstrana (40.30), 3. Zu¬ pan Pavel, DSSS (45.13), 4. Lap Franci, Rečica (46.19), 5. Vojvoda Lovro; T.G. (47.66) * Ženske do 35 let • *1: Zupan Lidija, Podnart (39.95), 2. Šifrer Ana, DSSS (44.56), 3. Ravnik Jelka, T.G. (44.78), 4. Lotrič Vesna, Mojstrana (45.52), 5. Poklukar Bog¬ dana, Rečica (51.82) ; Ženske nad 35 let 1. Kaiser Jasna, Rečica (44.11), 2. Veber Anica, T.G. (44.68), 3. Ristič Albina, T.G. (45.46), 4. Pintar Darin¬ ka, DSSS (46.97), 5. Lebar Meta, Re¬ čica (52.48), 6. Cerkovnik Polona, DSSS (59.04), 7. Stare Marija, DSSS 1,01.42), 8. Mencinger Branka, T.G. 1,09.91) EKIPNO 1. TO Tomaž Godec 36 točk 2. DSSS 35 točk 3. -4. TO Rečica 32 točk 3.-4. TO Mojstrana 32 točk 5. TO Podnart 22 točk 6. TO Filbo 16 točk Krpanje elementov v pohištvu Gorenjska in njena zgodovina Ko obračamo strani zgodovi¬ ne, nikakor ne moremo mimo znamenitega 17. pešpolka. Usta¬ novljen je bil leta 1674 pod vod¬ stvom cesarja Leopolda I in gro¬ fa Henrik Reusa-Plaudena. Za¬ čeli so nabirati vojščake v Erfur¬ tu. Prva njihova bojišča so bila na Francoskem, kasneje v špan¬ ski nasledstveni vojni in na ogr- sko-turškem bojišču. Odlikovali so se v bojih pri Petrovaradinu, leta 1716 pri obledanju Temišva- ra. Za ta polk pa so pridobivali vojake celo na Kranjskem. Leta 1717 so se bojevali že pred Beo¬ gradom in se tam odlikovali. Ko je vladala Marija Terezija, so prelivali kri po Češkem, Elsasu in Bavarskem in izgubili več kot dve tretjini vojakov. Leta 1780 je polku poveljeval Hohenlohe- Kircheberg, ki se je boril proti slavnemu Napoleonu. Po števil¬ nih bitkah se je preselil v Lju¬ bljano. Tako je Kranjska po¬ stala njegov naborni kraj. 17. pešpolk se je bojeval v Italiji pri Custizzi in Solferinu in Vero¬ ni. Sodelovali so pri okupaciji Bosne in Hercegovine, vrnili so se v Celovec in Graz. V prvi sve¬ tovni vojni je pešpolk sodeloval v bojih v Galiciji, Karpatih, za¬ slovel je pri zasedbi Dnjestra. Leta 1918 je prodrl do Piave in zasledoval svojega nasprotnika. Dne 3. 11. 1918 je nastopilo pre¬ mirje, ob koncu so okusili še uje¬ tništvo. Med slovenskimi vojaki v tem polku so se začela razširjati re¬ volucionarne ideje in nacional¬ na propaganda. To je bilo v času stacioniranja v Judenbergu, za¬ radi poostrene discipline ter sla¬ be prehrane in drugih vzrokov; so se vojaki uprli pod vodstvom Toneta Hafnerja in Karla Moži¬ ne. Zasedli so taborišče, izpraz¬ nili skladišče in si želeli povrat¬ ka proti domu. Zaradi ojačanja iz Graza so upor zadušili. Vodje in še nekatere so obsodili na smrt. To je bil kar največji upor slovenskih vojakov, ki so služili v avstro-ogrski vojski. Zgodovi¬ na tega polka nam kaže, da je že tedaj Kranjski Janez znal biti borben in svobodoljuben. Pri žrtvah 17. polka naj ome¬ nimo še našega rojaka Boštjana Olipa iz Radovljice. Zaradi vele¬ izdaje je bil leta 1918 obsojen na smrt v Judenburgu, skupaj s svojimi tovariši. Prepeljali so ga v Radovljico in ga pokopali s častmi, na rojstni hiši pa nanj spominja plošča, vgrajena na pročelju. Božo Benedik (se nadaljuje) Občinsko sindikalno prvenstvo v VSL za leto 1988 Občinsko sindikalno prven¬ stvo v VSL se je odvijalo na Ko¬ bli, 6. 3. 1988. Glede na to, da vreme zjutraj ni kazalo na naj¬ boljše, je bila udeležba precej okrnjena. Kakor udeležba je bi¬ lo žalostno tudi na razglasitvi, katere se je udeležilo komaj 7 ljudi. Pokritizirati je treba tudi občinski sindikalni svet kot or¬ ganizatorja, kateri ni poskrbel niti za čaj na cilju, kakor tudi ne za obvestilo, kdaj bo razglasitev. REZULTATI Ženske do 27 let 1. Dacar Meta, Obrtniki (40.33), 2. Velički Maja, OŠ Boh. Bistrica (42.05), 3. Kapus Irena, SO Radovlji¬ ca (42.06), 4. Rakuš Jelka, LIP (43.54). Ženske od 28—35 let 1. Galičič Andreja, Obrtniki (42.15), 2. Manfreda Zdenka, Veriga (42.89), 3. Šemrl Marinka, Planum (43.44), 4. Šifrer Ana, LIP (43.79) Ženske nad 35 let 1. Kaiser Jasna, LIP (45.12), 2. Urankar Marija, LIP (45.73), 3. Podli- pec Malči, Elan (46,36), 5. Veber Ani¬ ca, LIP (46.55), 6. Ristič Albina, IIP (47.43), 10. Mencinger Branka, LIP (54.53). Moški do 27 let 1. Hafner Matjaž, Iskra Lipnica (45.11), 2. Kobilca Vili, Veriga (46.56), 3. Mali Boštjan, Elan (46.58), 5. La- pajne Mirko, LIP (47.19), 7. Štros Franci, LIP (47.74), 19. Fujs Štefan, LIP (50.09), 20. Cesar Igor, LIP (50.94), 21. Rimahazi Robert LIP (51.20), 30. Zupan Jože LIP (53.64), 38. Stare Franci, LIP (57.90). Moški 28-35 let 1. Kravcar Marko, Elan (44.50), 2. Gorišek Dušan, Planum (45.05), 3. Šemrl Janez, GG Bled (45.55), 6. Za¬ lokar Zdravko, LIP (48.36), 7. Torkar Borut, LIP (48.37), 21. Legat Lovro, LIP (51.92). Moški 36—45 let 1. Krivic Jože, Elan (37.96), 2. Šmit Vito, Elan (38.19), 3. Šmit Aleš, Almi¬ ra (38.70), 10. Pikon Janez, LIP (41.72), 14. Stare Miro, LIP (42.48), 17. Podgornik Bogo, LIP (43.49), 25. Žvan Martin, LIP (54.14). Moški nad 45 let 1. Klinar Andrej, GG Bled (39.58), 2. Bohinc Janez, Elan (40.08), 3. Bi¬ ček Jože, Obrtniki (41.28), 5. Trojar Srečo, LIP (42.10), 10. Ažman Stan¬ ko, LIP (43.73). Rakuš STANJE ZAPOSLENIH ZA MESEC MAREC 1988 delavcev pripravnikov ZAPOSLILI SO SE: — v TO Tomaž Godec: Igor MENCINGER, 1968 — IV. st. — v TO Rečica: Jože DAKSKOFLER, 1964 — V. st., Dragica MIČIČ, 1966 - I. st., Emil KOROŠEC, 1958 — IV. st., Miroslav STARIČ, 1966 — I. st., Robert ZADRAVEC, 1972 - I. st., Franc MAGDIČ, 1951 - I. st., Janez GOLC, 1950 - IV. st., Klemen LUKANC, 1968 — II. st., Mar¬ jan POGAČAR, 1968 - 1. st. — v TO Mojstrana: Matjaž KEJŽAR, 1967 — I. st. ODŠLI IZ DO: — iz TO T. Godec: Franc ARH, IV. st. — upokojitev, Bojan VONČINA, V. st. — spo¬ razumno — iz TO Rečica: Franjo KOREN, I. st. — izjava, Alojz ZUPANČIČ, II. st. — inva¬ lid. upokojitev — iz TO Mojstrana: Roman ČIRIČ, IV. st. — v JLA, Danilo HROVAT, I. st. — v JLA, Janez DIJAK, I. st. — disciplin, ukrep — iz TO Filbo: Branko PRETNAR, V. st. - v JLA, Andrej ŠTROS, IV. st. - v JLA — iz TO Podnart: Jurij RAVNIK, VII. st. — sporazumno RODILI SO SE: Janezu GRMU (TO Filbo) - sin, Marku SO¬ KLIČU (TO Tomaž Godec) — sin, Romanu UDIRJU (TO Mojstrana) — sin, Vidi MRAK (TO Mojstrana) — sin, Branki GABERŠČEK (TO Rečica) — sin V meni je pomlad V mojih koreninah se nekaj novega zbudi, ko noč mimo gre in jaz steblo vzdignem iz zemlje ... iz dolgega spanca prebudim oči in kvišku! samo navzgor. . . kot da nekdo govori milijone let staro pesem, vendar vedno znova lepo in prenovljeno, toliko zaželjeno pesem rasti ... v meni pomlad živi! Nekaj se zgodi, ko sence izginejo in črni vrani odletijo proč.. . umre mrzla noč. Stresem svoje začetke, svoje stisnjene kali in poženem se gor! Ne popustiti, ne v temini ostati, svetlobo in toploto hočem izbrati! V koreninah začutim svoj čas, zberem moči (nikjer nikogar ni — kje ste ostali?) in na površju ozrem velikansko oko, polno tisočere slepeče luči in tedaj se zavem: premagala sem temo. Pomlajena rastem pod nebo, veter mi poje in lica hladi, dež me napoji in sonce mi žile krepi ... V meni pomlad živi! Znova sem pognala korenine, stebelca, liste in moje bele cvetove bo veter prišel obiskat, kajti v meni diha pomlad! Vesna V letu dr. Janeza Mencingerja Bohinjci letos obeležujemo 150. letnico rojstva pisatelja dr. Janeza Mencingerja, roje¬ nega 1838. leta na Brodu. In če smo Slovenci živeli v Tru¬ barjevem letu, kasneje v Gregorčičevem in Linharto¬ vem letu, Bohinjci žive (živi¬ mo) v letu Janeza Mencin¬ gerja. Pred osnovno šolo so postavili njegov doprsni kip, organizirali izredno odme¬ vno slavistično zborovanje, temu praznovanju pa tudi po¬ svetili letošnje Linhartovo srečanje gledaliških skupin Gorenjske. V mesecu maju bo še osrednja proslava s šir¬ šim slovenskim značajem. Člani DPD Svoboda Tomaž Godec iz Bohinjske Bistrice so pripravili in izvedli v sobo¬ to, 26. marca izredno uspel večer pred pisateljevo roj¬ stno hišo, ki je izzvenel kot »večerna podoknica« iz grl pevk in pevcev zbora mati¬ čnega društva in branimi odlomki iz pisateljevih del v izvedbi dramske sekcije. Aktiv kmečkih žena z Broda je »svobodaše« in občane, ki so prišli poslušat, pogostil z domačim sadjevcem in doma pripravljenimi bohinjskimi dobrotami. Sedanji lastniki Mencingerjeve hiše so po za¬ ključenem programu povabi¬ li vse v hišo — na ogled pisa¬ teljeve spominske sobe, kjer se je ob zakurjeni kmečki pe¬ či razvilo pravo domače vzdušje, zazvenele pesmi, ki so jim pritegnili še vaščani. Skratka, tako nekaj pristne¬ ga in osvežujočega pa prijet¬ nega že dolgo nismo doživeli. Vzpodbuda in misel več, ka¬ ko naj bi delali naprej. Stanka Zupan Lokomotiva mi je pripovedovala Vlak se je ustavil in skupaj z množico ljudi me je odneslo sko¬ zi vrata. Pograbil sem prtljago in se odpravil po peronu. Ob poti sem nenadoma zagle¬ dal staro lokomotivo, na katero me je ob pogledu skoraj posilil smeh. Če si samo pogledal ta ko¬ lesa, dimnik, ohišje, si se moral zasmejati. In vendar se mi je zdela zanimiva. Videti je bila ne¬ kako romantična in ne da bi ho¬ tel, sem se z mislimi preselil v ti¬ ste čase, ko je po tirih še veselo puhala ta lokomotiva, zdaj mu¬ zejska in prevažala potnike iz kraja v kraj. Zastrmel sem se vanjo in na¬ enkrat se mi je zazdela živa, da mi pripoveduje svojo zgodbo: »Izdelali so me v tovarni, mi¬ slim, da na Nemškem, in še vsak moj del naredili ročno, zato so me sestavljali dolgo časa. Ko so me končno napravili, sem bi¬ la vsa lepa in bleščeča in posta¬ vili so me na progo Dunaj—Trst. Vsa vesela sem sopihala čez hri¬ be in doline, proti morju in zopet nazaj proti sneženim goram. Koliko ljudi je vstopalo in izsto¬ palo zadovoljnih in žalostnih obrazov. Kako smešne so se mi zdele gospe v tistih načičkanih krinolinah in klobučkih. Preva¬ žala sem revne in bogate, ljudi vseh stanov in govoric. Varno sem jih vozila tudi v snegu in dežju, v metežih in viharjih. Da, to so bili lepi časi! Nato pa je prišla vojna vihra z vsemi svojimi grozotami. Preva¬ žala sem orožje in vojake in gle¬ dala zlo, ki ga je prinesla vojna s sabo. Po vojni so nastopili novi časi in so me umaknili s proge, češ da sem že zastarela. Razpad¬ la bi v bridkosti in pozabi, da me delavci niso obnovili in me po¬ stavili sem, kjer sem na ogled vsem ljudem, ki jih zanima zgo¬ dovina železnice.« Še enkrat sem se ozrl na loko¬ motivo in se nato zamišljen od¬ pravil naprej po peronu. Beravs Simon, 7.b. OŠ prof. dr. J. Plemlja Kupio čovjek garažna vrata LlP-a iz Bleda na otplatu na šest mjeseci (prva rala plača se odmah). Creškom u kreditnoj službi njegova OOUR-a oduzeta mu je rala više (šest umjesto pel). Nakon intervencije, u isto j službi rekoše da če mu vratiti novac, ali da za to mora proči neko vrijeme. Tjedan dana nakon toga (29. veljače) elo postara s novčanom uputnicom. LIP Bled vrača svom kupcu jednu preplačenu ralu. Eh, ti SlovenciI iz Večernjega lista Korektno in učinkovito ... Je potrebno še kaj več? Glavni in odgovorni ured¬ nik: Peter Debelak, tehni¬ čni urednik: Nada FrelihJV* *" člani: Tone Koncilja, Ja- nez Stare, Janez Marčdt, .. Branko Urh, Anton Noč, Lado Cesar, Vinko den, Miro Kelbl in CLfiVt.*,' Kraigher. Tisk: Gorenjski tisk, Kranj 10