Živel

prvi maj!

Takšne in podobne sim¬
bolične parole so spremljale
delavce pri nas in širom po
svetu skozi desetletja v bor¬
bi za pravice.

Zgodovina delavskega ra¬
zreda je razgibana, poveza¬
na z žrtvami, odpovedmi in
nenehne trdne zavesti. Ko
so se delavci povezali, orga¬
nizirano nastopili proti izko¬
riščanju, osnovali sindikate,
so stopili po pravi poti. Po
drugi svetovni vojni so praz¬
nik dela tudi svobodno
praznovali. Samoupravljanje
z delegatskim odločanjem
je omogočilo delavcem, da
so pridobili pravi položaj v
socialistični družbi. Delavci
— ustvarjalci imajo pregled
nad svojimi dosežki, dohod¬
kom, ki ga s svojim delom
dosežejo. Položaj tako v
družbi kakor v gospodar¬
stvu je težak in vprašamo
se: kako iz krize in kako iz¬
peljati stabilizacijske pro¬
grame?

George Orvvel je dejal, da
iz sedanjosti ne moremo
bežati v preteklost, temveč
vedno samo v prihodnost.
Vse predolgo oklevamo na
razpotjih in gledamo našo
materialno in kulturno rev¬
ščino. Potrebno bi bilo iz¬
boljšati samoupravne pro¬
dukcijske odnose, pospešiti
blagovno, tržno, razvojno
usmeritev. Seveda brez var¬

čevanja ne bo šlo na vseh
področjih. Malodušje delav¬
ca pa je tisto, kar povzroča,
da marsikateri dogodek v
DO enostavno zbeži mimo,
ne da bi delavec karkoli nanj
vplival.

Saj se imamo še dobro!
Zaključimo debato in živ¬
ljenje beži dalje, z njim naše
teorije, dejanja niso izvrše¬
na. Morda bodo spet zvene¬
le že obrabljeno besede: z
resnostjo in odgovornostjo
naj se vsakdo potrudi pri
svojem delu in uspehi oziro¬
ma izhod iz krize ne morejo
zaostati.

Vesna

Volitve v samoupravne organe delovne organizacije in temeljnih organizacij ter DSSS smo opravili 11.3. 1988; delavski svet DO pa je izvr¬
šilne organe imenoval 29.3. 1988. V posamezne samoupravne organe so bili izvoljeni:

Ocena discipline in disciplinskih postopkov

V letu 1986 smo sprejeli Ukre¬
pe za boljšo učinkovitost dela,
med katerimi je bilo tudi precej

Iz tabele izhaja, da je disci¬
plinska komisija v letu 1985 za¬
sedala enajstkrat, prav toliko¬
krat tudi v letu 1987, v letu 1986
pa je imela 9 sej. V številu sej to-

ukrepov za izboljšanje discipli¬
ne. Vse kaže, da so vsi ti ukrepi
imeli pozitivne učinke, saj se je

rej ni bilo bistvenih razlik, razli¬
ke pa so bile v številu obravna¬
vanih primerov.

V letu 1985 je disciplinska ko¬
misija obravnavala kar 91 pri-

število disciplinskih prijav v
zadnjih dveh letih bistveno
zmanjšalo, kar je razvidno tudi
iz naslednjih podatkov:

merov, v letu 1986 pa le 17; v letu
1987 je število obravnavanih pri¬
merov sicer proti letu 1986 nara¬
slo na 32, v primerjavi z letom
1985 pa je še vedno bistveno

manjše in predstavlja komaj
35 % primerov, obravnavanih v
letu 1985.

Vzrok za tako bistveno zmanj¬
šanje disciplinskih obravnav je
prav gotovo v sprejetju ukrepov
za boljšo delovno učinkovitost
oz. ukrepov za izboljšanje disci¬
pline, saj smo marsikateri pri¬
mer nediscipline obravnavali in

2

rešili po tej poti, za obravnavo ostali le primeri, ki so predstav- veznosti, kar potrjujejo tudi po-

prea disciplinsko komisijo pa so ljali hujšo kršitev delovne ob- datki iz naslednje tabele:

V letu 1985 je bilo izrečenih
veliko več opominov in javnih
opominov, medtem ko je bilo v
letu 1986 in 1987 izrečenih pre¬
cej več strožjih ukrepov, zlasti
prenehanje delovnega razmerja

in pa pogojno odloženega prene¬
hanja. Ce gledamo v odstotkih,
lahko ugotovimo, da je bilo v le¬
tu 1985 med izrečenimi ukrepi
kar 42% opominov in javnih opo¬
minov ter 38 % prenehanj delov¬

nega razmerja; v letu 1986 opo¬
minov in javnih opominov komi¬
sija sploh ni izrekla, medtem pa
število prenehanj delovnega raz¬
merja in pogojnih prenehanj
predstavlja kar 82 %. V letu 1987

sta bila izrečena le 2 javna opo¬
mina ali 6 % ter 24 prenehanj in
pogojnih prenehanj, kar pred¬
stavlja kar 75% vseh izrečenih
ukrepov.

Jelka

Sklepi samoupravnih organov

Delavski svet TO Mojstrana (25. 2. 1988)

1. Obravnaval je 12-mesečni zaključni obračun ter ga posre¬
doval zboru delavcev v sprejem.

2. Obravnaval in sprejel je drugi del plana za leto 1988 ter
plan skupne porabe za leto 1988.

3. Za delegata SIS-a za pospeševanje proizvodnje hrane in za¬
gotavljanje osnovne preskrbe v občini Jesenice je imenoval Marico
Kunšič.

4. Razpisal je dela in naloge individualnega poslovodnega
organa TO.

5. Planinskemu društvu Jesenice ni odobril brezplačnega
razreza hlodovine, ker smo jim do sedaj naredili že veliko brez¬
plačnih uslug,

Delavski svet TO Podnart (26. 2. 1988)

1. Obravnaval je obračun za leto 1987 in ugotovil, da je deli¬
tev dohodka v skladu s planom, zakonskimi predpisi, samoupravni¬
mi akti TO ter ga posredoval v sprejem zboru delavcev;

2. Sprejel je drugi del plana 88 v predloženi obliki;

3. V 8-dnevno javno obravnavo je posredoval predlog sistemi¬
zacije del in nalog voznik viličarja;

4. obravnaval je prošnje Združenje šoferjev in avtomehanikov
Tržič, OOS Pekarna Tržič in GD Kamna gorica ter Sr. Dobrava. Proš¬
nje Združenja šoferjev in avtomehanikov Tržič ni ugodno rešil. OOS
Pekarni Tržič je za srečolov podaril 1 butaro žamanja. GD Kamna
gorica in Sr. Dobrava se pismeno obvesti, da jim pri nabavi gasil¬
skega avtomobila finančno ne moremo pomagati;

5. Sprejel je sklep, da se Ladislava Cesarja imenuje za v. d. di¬
rektorja TO za dobo 6 mesecev

Delavski svet TO Podnart (28. 3. 1988)

1. Seznanjen je bil s poročilom o izidu volitev v samoupravne
organe TO in DO, ter referenduma z dne 11.3. 88, kjer so bili izvo¬
ljeni kandidati v samoupravne organe TO in DO in na referendumu
sprejete dopolnitve in spremembe samoupravnih splošnih aktov
ter glasovanje o izstopu iz SOZD-a GLG;

2. Za predsednika DS je bil enoglasno izvoljen Varl Janez, za
namestnika pa Ambrožič Jože;

3. V odbor za delovna razmerja je izvolil Černe Marjeto, Franc
Borisa, Kordiš Joža, Kunčič Tomaža in Ličar Alojza;

4. V komite za SLo in DS je izvolil Cesar Ladislava, Čufar Fran¬
ca, Varl Janeza, Franc Borisa, Šolar Jakoba, Perič Danico, Tavželj
Antona in predsednika OOZSM;

5. V izvršilne organe DS DO je predlagal:

— Branko Rakovec v odbor za gospodarjenje

— Ivanko Prevec v odbor za splošne zadeve, družbeni stan¬
dard in obveščanje;

— Borisa Franca v odbor za organizacijo, kadre in stanovanja;

— Ladislava Cesarja v uredniški odbor;

6. Obravnaval in sprejel je predlog o prehodu na enoizmen¬
sko delo, ki se prične, razen za žagalnico in kotlovnico, ki bo delala
v dveh izmenah, 4.4. 1988;

7. Franca Čufarja je imenoval za delegata v skupščino sklada
skupnih rezerv v občini Radovljica za mandatno obdobje 1988-92,
za namestnika pa Vukič Petra;

8. Obravnaval je poročilo o izvajanju samoupravnih sporazu¬
mov o temeljih plana SIS družbenih dejavnosti za obdobje 86-90
za leto 1987;

Zakaj iz SOZD-a?

Na referendumu, dne 11. 3. 1988 smo se delavci LIP-a
Bled z osebnim izjavljanjem odločili, da izstopimo iz
SOZD-a GLG.

Referenduma se je udeležilo 1048 zaposlenih, od katerih
je920volilnih upravičencev glasovalo ZA IZSTOPiz SOZD-a.

Naš izstop iz SOZD-a je marsikomu razburil duha. Niso
se še polegle takšne in drugačne govorice, nekateri so pora¬
bili veliko papirja, izgubljali dragocen čas ...

Kljub pritiskom in grožnjam pa smo LIP-ovi delavci ve¬
deli, za kaj se odločamo.

V SOZD GLG smo pristopili leta 1974. s cilji, da si razde¬
limo proizvodni program, da bi dosegli večji dohodek, izbolj¬
šali socialno varnost, da bi bilo izkoriščanje lesne mase opti¬
malnejše, skratka, da si članice medsebojno pomagamo.

Lepo je bilo zamišljeno, vendar v praksi neizpeljano.

Sestavljena organizacija GLG je nastala iz različnih de¬
lovnih organizacij, ki so obdržale vse funkcije delovanja in
ni mogla in ne predstavlja koncentracije znanja in tistih in¬
formacij, ki dolgoročno omogočajo prilagajanje elementom
okolja, ki delovne organizacije najbolj ogrožajo; prav tako
GLG ne predstavlja koncentracije investicijskih sredstev in
dalje SOZD ne opravlja koncentracije razvojnih, tržnih in
finančnih funkcij.

Združenja takšnega značaja oz. oblik pa nimajo centra
moči.

Pobud in zahtev za preučitev članstva LIP-a v SOZD-u
je bilo v preteklosti zelo veliko. Za negativno stališče do
SOZD-a so se naši delavci opredelili pred 4 leti, ko so v eni
od temeljnih organizacij kar 3-krat ponovili referendum za
potrditev sprememb samoupravnega sporazuma o združitvi
v SOZD.

Glavna pobuda za izstop pa je nastala konec novembra
lanskega leta pri obravnavi vladnega antiinflacijskega pro¬
grama.

Pa naj še pišejo o »ljubezni, ki je trajala 13 let«; mi smo
ostali v svoji nameri odločni in trdni.

Prihodnost pa bo pokazala, da smo imeli prav.

3

Varstvo pri delu

Splošna določila

Po ustavnih določilih imajo
delavci in občani, organizacije
združenega dela ter družbenopo¬
litične skupnosti pravico in dolž¬
nost zagotavljati pogoje za zdra¬
vo življenje in zdrave delovne
razmere.

Zakon o varstvu pri delu dolo¬
ča, da ima sleherni delavec pra¬
vico in dolžnost do zagotovitve
takšnega delovnega okolja in
takšnih delovnih razmer, ki za¬
gotavljajo njegovo fizično in mo¬
ralno integriteto med delom. Za
varno delovno okolje in varne
delovne razmere se šteje tisto
okolje, kjer se s tehničnimi, or¬
ganizacijskimi, socialnimi,
vzgojnimi in drugimi ukrepi od¬
pravijo nepravilnosti in neugod¬
ni vplivi. Varno delovno okolje
in varne delovne razmere so za¬
gotovljene takrat, ko delavec ob
normalni pazljivosti ter stroko¬
vni in delovni sposobnosti opra¬
vlja svoje delo brez nevarnosti
za poškodbe ali zdravstvene
okvare.

Nadalje zakon o varstvu pri
delu navaja, da za zagotavljanje
pravic varstva pri delu ter za
varno delovno okolje in delovne
razmere, morajo skrbeti delavci
v organizacijah združenega dela
z določanjem varstvenih ukre¬
pov in normativov, z urejanjem
varstva pri delu in z organizira¬
njem službe varstva pri delu, s
samoupravnimi sporazumi in
drugimi splošnimi akti, s takš¬
nim organiziranjem in izvaja¬
njem delovnega procesa, v kate¬
rem so zajeti varstveni ukrepi in
normativi kot sestavni del tega
procesa, ter z izvajanjem predpi¬
sa o varstvu pri delu.

Iz tega sledi, da je varstvo pri
delu celokupnost ukrepov, s ka¬
terimi zagotavljamo in uvelja¬
vljamo varstvo pri delu in v oko¬
lju. Zato je potrebno zahteve
varstva upoštevati pri načrtova¬
nju, pri vgrajevanju in nabavi
delovnih priprav in naprav, pri
oblikovanju delovnih mest, pri

Nesreče pri delu

Leta 1987 se je v DO pripetilo
105 nesreč, oziroma se je poško¬
dovalo 9 % zaposlenih ali vsak
11. delavec.

Po spolu prevladujejo moški
in to v 78 primerih (7 več kot le¬
ta 1986) in ženske v 27 primerih
(1 več kot leta 1986), iz česar je
razvidno, da se je leta 1987 pri¬

uvajanju novih tehnoloških po¬
stopkov itd., pri tem pa je po¬
trebno upoštevati fiziološke in
biološke značilnosti človeka, ter
druge dejavnike, ki vplivajo na
aktivnost pri delu in s tem na
varnost pri delu.

Varnost delavca na delovnem
mestu in v življenjskem okolju
je zagotovljena takrat, če nevar¬
nosti in okolnosti, ki ogrožajo
njegovo integriteto, rešujemo
kot celoto z različnih vidikov: to
je predvsem s humanega, tehno¬
loškega, ekonomskega, medicin¬
skega, sociološkega, psihološke¬
ga, organizacijskega, pravne¬
ga. ..

Lesna industrija je po svoji
panogi, dejavnosti in vrsti dela
industrija, v kateri nastopa več¬
je število delovnih mest s pove¬
čano nevarnostjo. To pa pred¬
vsem zaradi uporabe velikega
števila različnih naprav in pri¬
prav, pri katerih nastopa pove¬
čana nevarnost zaradi rotirajo¬
čih delov. Ti rotirajoči deli so
največkrat tudi glavni viri po¬
škodb in telesnih okvar, pred¬

petilo 8 nesreč več kot leta 1986.

S povečanjem števila nesreč
pa se je povečalo tudi število iz¬
gubljenih ur in to iz 8387 na
10.238 ur. Skupno število izgu¬

Nesreče po TOZD

V primerjavi z letom 1986 se
je število nesreč pri delu največ
povečalo v TO Filbo in to za 10
primerov, znižalo pa največ v
TO Mojstrana — za 8 primerov.

Glede na število zaposlenih po
posameznih TO pa je % poško¬
dovanih naslednji: TO Filbo
18% ali vsak 5,3 TO Podnart
14,8% ali vsak 7, TO Tomaž Go¬

dec 8,62 % ali vsak 11,59, TO Re¬
čica 8,15 % ali vsak 12,27, TO
Mojstrana 7,6 % ali vsak 13,14 in
DSSS 1,8 % ali vsak 55.

Izgubljene ure zaradi nesreč po TO

Nesreče po viru nastanka

TOZD

dvigovanje,
transp.,
udarci, padci

stroji in
naprave

ročno orodje opekline

vbodi, tujki,
iveri

T. Godec 17 7

Rečica 8 13

Mojstrana 4 1

Podnart 5 1

Filbo 8 6

DSSS 1 -

2-9
3 - —

- 1

1  1

— 8

Skupaj 43 28_5

na poti

2

2

1

3

1

9

Skupaj

37

26

7

11

22

2

105

vsem zaradi nepravilno ali sploh
nenameščenih varnostnih na¬
prav. Za lesno industrijo je zna¬
čilno tudi to, da se veliko nesreč
zgodi zaradi prenatrpanosti de¬
lovnih prostorov, saj so prehodi
v obratnih prostorih pogosto za¬
loženi z materialom, polizdelki
in izdelki, nemalokrat pa tudi z
embalažo in odpadki.

Zaradi tehnoloških postopkov,
v katerih se uporabljajo najra¬
zličnejši materiali, stroji in na¬
prave, pogostokrat nastopajo
slabe ekološke razmere. Poja¬
vljajo se hlapi topil in razredčil,
hlapi lepil, velikokrat nastopa
tudi prah, zaradi preslabe
dnevne svetlobe se pojavljajo
umetne svetlobe in nenazadnje
kot naj večji problem v lesni in¬
dustriji, hrup.

Zaradi vsega tega je potrebno
težiti k čimbolj organiziranemu
in strokovnemu pristopu reševa¬
nja vseh varnostnih problemov,
vse v cilju zagotovitve čimbolj-
ših delovnih pogojev.

Se nadaljuje

bljenih ur zaradi nesreč pri de¬
lu, vključno z dvema primero¬
ma, ki se ponavljata še iz leta
1984, pa se je povečalo iz 13.419
na 14.046 ur.

Kot je že v uvodu omenjeno,
se je v primerjavi z letom 1986
povečalo tudi število izgubljenih
ur zaradi nesreč pri delu. Tudi
tokrat je na prvem mestu TO
Filbo. Večji porast ur je zabele¬
žen še v TO Tomaž Godec in v
DSSS, v ostalih TO pa se je šte¬
vilo ur zmanjšalo. V TO Tomaž
Godec in TO Rečica pa so še
vedno prisotne ure zaradi ne¬
sreč iz preteklosti.

Pri nesrečah po mesecih ni bi¬
stvene razlike od preteklega le¬
ta. Ekstrema, na katerega bi
morali biti pozorni ni, razen
ugotovitve, da se nesreče ne po¬
javljajo več v večjem številu v
zimskem času kot pred leti. To
pa je prav gotovo vzrok, da so se
odpravila predvsem težka dela
na prostem.

V analizi za leto 1986 se je
ugotovilo, da so nesreče v zvezi z
deli na strojih in napravah v
upadanju, nasproten pa je poda¬
tek za leto 1987, saj so nesreče v
nekaterih TOZD v porastu. Pri
tem podatku se moramo zamisli¬
ti in takoj pristopiti k temeljiti
analizi in pregledom strojev in
naprav.

Ne glede na manjše zmanjša¬
nje nesreč pri transportu, dvigo-

4

vanju bremen ter padcih in prevladujejo. Iz teh poškodb je ročnega transporta, prekladanja

udarcih, te nesreče še vedno razvidno, da je še vedno preveč in zlaganja.

Poškodovani deli telesa

Zaskrbljujoč je porast po¬
škodb oči predvsem pri bruše¬

nju, rezanju, struženju in osta¬
lih delih, kjer je obvezna upora¬

ba zaščitnih očal, saj kaže na ne¬
dosledno uporabo osebnih zašči¬

tnih sredstev za zaščito oci in
obraza.

Iz poročil obratne ambulante
o periodičnih zdravniških pre¬
gledih delavcev, ki delajo v ropo¬
tu, kateri presega dovoljeno me¬
jo, se ugotavlja povečana stop¬
nja naglušnosti. K reševanju te¬
ga problema je treba takoj pri¬
stopiti. V primeru, da le-tega ni
možno takoj preprečiti ali omeji¬
ti s tehničnimi posegi na samem
izvoru, je treba takoj zagotoviti
zadostno količino primernih za¬
ščitnih sredstev za zaščito sluha
ter poostriti nadzor nad uporabo
le-teh. Marolt

Dimter v obratovanju

V Mojstrani je v mesecu marcu stekla v poskusno obratovanje
linija za dolžinsko spajanje lesa, DIMTER HK 400/150 PN 6-S-3m.
Ta linija je ena od prvih tovrstnih linij, ki je bila izdelana doma v
kooperaciji z znano zahodnonemško firmo Dimter. Izdelana je bila
v LIP Bled, TO FILBO v sodelovanju s sektorjem za prodajo in pro-
jektivo.

LIP Bled je že v letu 1986 pri¬
čel sodelovati z DIMTERJEM in
plod tega je prav ta stroj kot pr¬
vi takšen za dolžinsko spajanje
lesa.

Z oziroma na to, da smo v
Mojstrani proizvajalci masivnih
vrat, nam je bil v preteklosti ve¬
lik problem spajanje lesa. Ker
so masivna vrata sestavljena iz
krajših elementov, ki so nato
dolžinsko spojeni po dolžini in
širini nam je predstavljalo ozko
grlo prav spajanje lesa.

Les, ki je vsako leto slabše
kvalitete in zaradi tega je treba
vložiti več dela pri krojenju in
pripravljanju za spajanje, bo v
bližnji bodočnosti še bolj iskana
surovina. Ne smemo pozabiti, da
je umiranje gozdov prisotno ne
samo v zapadnem svetu, ampak
tudi pri nas.

Trenutno je stroj v poskus¬
nem obratovanju. Ker je ta stroj
prvi, ni bilo malo težav pri zago¬
nu. Ravno tako so se pojavljale
napake, ki jih ni nihče predvide¬
val. Poudariti je treba tudi, da
pravih izkušenj Filbo še tudi ni
imel za tako linijo in zato je bilo
treba vložiti precej lastnega zna¬
nja ter truda, da je stroj pričel
obratovati. Tudi delavci iz SPP
ter naši vzdrževalci iz Mojstra¬
ne so sodelovali pri zagonu stro¬
ja-

Torej — kaj nam predstavlja
Dimter? Z novim strojem bo

Ocena predsedstva slovenskih
sindikatov o gospodarjenju v letu

1987

Leto 1987 je leto izjemno slabih gospodarskih rezultatov:

— Količinski obseg industrijske proizvodnje, dosežen v letu
1987 je za 1,2 % nižji od obsega leta poprej. Takšen trend se nadalju¬
je tudi v letošnjem letu.

— Zunanjetrgovinskih rezultatov zaradi pomanjkljivosti v
spremljanju ni moč natančno opredeliti. Po podatkih v ZDA dolarjih
je bil izvoz na konvertibilne trge večji za 19,3 % kot leto poprej. Uvoz
s teh trgov pa za 5,5 %. Z izvozom na te trge je bilo kritega 98,8 %
uvoza. Dejanski rezultati so zaradi valutnih gibanj ZDA dolarja
znatno manjši.

— Rast cen je v letu 1987 presegla vsa pričakovanja.

Cene proizvajalcev so se v primerjavi z letom poprej povečale za
106,4 %, cene na drobno za 130,6 % in cene življenjskih potrebščin za
131,9 %.

— Tudi v letu 1987 so se cene v Sloveniji povečale bolj kot na
območju celotne države. Razlika znaša pri cenah proizvajalcev 7,2
indeksne točke, pri cenah na drobno 12,2 indeksne točke in pri ce¬
nah življenjskih potrebščin 11,6 indeksne točke.

— V letu 1987 ni ohranjena raven investicij iz leta 1986.

— Prav tako so se nadaljevala neugodna razmerja pri razpore¬
janju in delitvi dohodka, katerih posledica je v zmanjšani reproduk¬
cijski sposobnosti, ne glede na to, da je amortizacija zabeležila viso¬
ko realno rast.

— Z izgubo v poslovanju je poslovno leto po predhodnih podat¬
kih SDK zaključilo 310 organizacij združenega dela s področja go¬
spodarstva, v katerih je zaposleno 82.812 delavcev. Znesek tekoče iz¬
gube je okoli 235 milijard dinarjev. Nepokrito izgubo je izkazalo 48
organizacij v znesku okoli 27 milijard. V teh organizacijah je zapo¬
sleno nekaj čez 10.000 delavcev.

Upadanje proizvodnje je povzročilo tudi padanje produktivnosti
dela. Poslovna poročila in raziskave kažejo na to, da ni ključni vzrok
za zmanjšanje proizvodnje v slabi oskrbljenosti industrije s surovi¬
nami in reprodukcijskim materialom. V poslovnih poročilih so opo¬
zarjali na slabo kakovost nekaterih vrst surovin in reprodukcijske¬
ga materiala in na visoko stopnjo iztrošenosti opreme, kar povzroča
pogostejše okvare in večja vzdrževalna dela.

Izkoriščenost delovnega časa

Analizirali so tudi izkoriščanje delovnega časa, sprejeli ukrepe
za zmanjševanje izostankov z dela, za povečanje discipline tam, kjer
so ugotovili, da so se razmere poslabšale. V organizacijah, ki so
vključene v poskusno skrajševanje delovnega časa, so ocenili učinke
te akcije. Praviloma ugotavljajo, da so učinki akcije pozitivni, da je
prispevala k dvigu motiviranosti delavcev, izboljšanju organizacije
dela, pa tudi k znižanju stroškov. Tudi v organizacijah, ki so v letu
1987 zašle v težave, pa so vključene v poskusno skrajšanje delovne¬
ga časa, ugotavljajo, da vzroki za slabe gospodarske rezultate niso v
skrajšanem delovnem času.

Zmanjševanje proizvodnje

Vzroke za zmanjšanje proizvodnje gre iskati tudi v tem, da so
organizacije združenega dela zmanjševale obseg proizvodnje tistih
proizvodov, ki niso dajali ustreznih dohodkovnih rezultatov, oziro¬
ma tistih, ki so zmanjševali skupni dohodkovni rezultat. Takšna po¬
litika bi bila dolgoročno učinkovita, če bi delovali tržni kriteriji vred¬
notenja proizvodov. V pogojih pa, ko tekoča ekonomska politika ni
spodbujala prizadevanj za povečanje izvoza, ko je z linearnimi ukre¬
pi določala pogoje gospodarjenja in omejevala samostojnost in odgo¬
vornost organizacij združenega dela, je močno zamegljena meja
med dobrim in slabim gospodarjem. V takšnih pogojih se organiza¬
cije prilagajajo ukrepom tekoče gospodarske politike predvsem z
zmanjševanjem proizvodnje. Grob pregled informacij o gospodar¬
skih načrtih organizacij združenega dela za letošnje leto ne vliva op¬
timizma, da se bodo razmere izboljšale, če ne bo bistvenih spre¬
memb v ekonomski politiki.

(Nadaljevanje na 6. strani)

5

moč spajati vse željene dimenzi¬
je, ki so nam potrebne pri vra¬
tih. S tem trenutkom bomo lah¬
ko izdelovali tudi masivna vrata
po planu, kar jih do sedaj ni bilo
mogoče izdelovati. Predvsem pa
bo ta stroj omogočal, da bo ozko
grlo spajanja dokončno odprav¬
ljeno. Kapaciteta stroja je na¬
mreč takšna, da bo moč doseči
zadovoljive količine naših po¬
treb.

Lahko pa upamo, da bodo spo¬
ji kvalitetni, kajti lahko se tudi
zgodi, da bomo izdelovali ele¬
mente v bližnji bodočnosti takš¬
nih dimenzij, ki nam bodo po¬
trebni pri drugih zahtevah.

(Nadaljevanje s 5. strani)

Učinki revalorizacije

V organizacijah združenega dela, ki poslujejo z lastnimi sred¬
stvi, kritično ugotavljajo, da jih uveljavljeni sistem revalorizacije
postavlja v slabši položaj od organizacij, ki poslujejo z izposojenimi
sredstvi. To ima za posledico, da se v takšnih organizacijah odločajo
za minimalno razporeditev sredstev za akumulacijo, čeprav bi po do¬
seženih rezultatih lahko razporedili več.

Organizacije združenega dela predvidevajo in postopno opušča¬
jo tiste programe, ki ne prinašajo ustreznega dohodka ali ustvarjajo
izgube, vendar so ta prizadevanja, bolj naravnana na prilagajanje
veljavnim administrativnim ukrepom ekonomske politike in manj
posledica prilagajanja programov tržnim in razvojnim potrebam.
Zato tudi opuščanju proizvodnje posamičnih proizvodov ne sledi
uvedba ali povečanje proizvodnje drugih. Posledica je zmanjšanje
skupne proizvodnje in padec produktivnosti.

Osebni dohodki

Realni osebni dohodki so v primerjavi z letom 1986, po podatkih
Zavoda SRS za statistiko, v povprečju nižji za 5 %. Ob sprejemanju
zaključnih računov in razprav sta prišli do izraza dve različni težnji:
po eni strani delavci z nizkimi osebnimi dohodki terjajo dograjeva¬
nje sistema delitve osebnih dohodkov v smeri zmanjševanja razlik
in večje uravnilovke (bile so tudi povečane zahteve po enakih pora¬
čunih), po drugi strani pa poslovodni organi želijo z vgraditvijo bolj
stimulativnih elementov v sisteme delitve zmanjšati fluktuacijo in
pridobiti nov strokovni kader.

Vprašanja razlik v osebnih dohodkih so bila v razpravah pogo¬
sta. Posebej so problematične razlike med povprečnimi osebnimi do¬
hodki med tozdi v isti delovni organizaciji. Te so pogosto večje od
razponov med najnižjim in najvišjim osebnim dohodkom znotraj
tozda. Ta vprašanja kaže temeljito preučiti v okviru analize uresni¬
čevanja sistema delitve po delu in rezultatih dela.

Iz Informacij
RS ZSS

Ciril Kocjančič

CENE

dnevnega pensiona v počitniškem domu, najemnine za prikolice,
garsonjere in kočo v Vratih

Naš današnji sogovornik, Ciril
Kocjančič je prav na današnji
dan, ko sva opravila kratek, a
prijeten klepet, izpolnil 33 let de¬
la v naši delovni organizaciji. Le
malokdo je v naši delovni sredi¬
ni, ki ga ne bi poznal.

Ciril se je rodil pred 56 leti v
Krnici. Za mizarja se je izučil
pri takratnem mizarskem moj¬
stru Janezu Pretnarju, kjer je
delal še štiri leta. Nato se je za¬
poslil na Gorjani. V začetku
šestdesetih let se je poročil in
zgradil hišo v Krnici.

Ciril mi na vprašanje o delu v
naši organizaciji pripoveduje:

»Takoj po prihodu na Gorjano
leta 1955 sem se zaposlil kot iz-
menovodja pri izdelavi sredic
(panel plošč). Iz tega časa mi je
še posebej ostalo v spominu, ko
smo opremljali festivalno dvora¬
no na Bledu. Ker je bila v tej
dvorani predvidena konferenca
neuvrščenih držav, je bil zelo
kratek rok za dokončanje del,
tako da smo praktično delali noč
in dan. Dvorana je bila dokonča¬
na v rekordnem času. Kasneje
je bila ta konferenca v Beogra¬
du, nekako v zadoščenje vsem
naporom, kateri so bili vloženi v
to delo, pa je bilo v tej dvorani
organizirano Evropsko prven¬
stvo v šahu.

Samo delo v takratnem obratu
Gorjana je bilo bolj ročno, saj
smo na primer prva vrata za se¬
jem izdelali pri privatnem moj¬
stru. Kasneje, ko se je proizvod¬
nja začela povečevati, sem prev¬
zel delo izmenovodja vratnih
kril. Ko smo se preseljevali v no¬
ve prostore na Rečici, sem bil
zaposlen kot konstruktor in od¬
govorna oseba za rezila. Od leta
1975 pa delam kot obratovodja
obrata vrata.«

Kaj pa privatno življenje,
vsem nam je znano, da igrate
pri godbi Gorje?

»Res je, da igram pri Gorjan¬
ski godbi. Veliko prostega časa
sem porabil za gojitev svojega
konjička — igranje tenorja pri
Godbi Gorje. Pri godbi igram že
od leta 1949, ko sem nadomestil
svojega očeta. Oče je bil eden od
ustanovnih članov godbe. Člani
godbe so v glavnem domačini. S
skupnimi močmi smo si uredili
prostore za vadbo v gasilnem do¬
mu. Delo pri godbi mi vzame ve¬
liko časa, saj imamo po dve vaji
tedensko in okoli 80 nastopov
letno.

Z godbo smo osvojili veliko
priznanj in plaket. Najbolj mi je
ostalo v spominu leto 1986, ko
smo bili povabljeni v Francijo
na dneve cvetja, kamor je bilo
povabljenih 15 godb iz evrop¬
skih držav. Potovanje z avtobu¬
som je trajalo celih 25 ur, tja
smo prišli v hudi vročini, okoli
40° C, v popoldanskih urah. Meš¬
čani so nas zelo lepo sprejeli,
ker pa je bila tako huda vročina,
so nas povabili v kletne prostore
mestne hiše, da smo se malo
ohladili in obenem okrepčali z
njihovimi specialitetami.

6

Na koncertu, katerega se je
udeležilo preko 40.000 ljudi, smo
bili sprejeti z velikim navduše¬
njem. Ocenjeni smo bili kot naj¬
boljša godba iz socialističnih dr¬
žav. Ob tej priliki smo navezali
trajne prijateljske stike z doma¬
čo godbo. Tako se sedaj vsako
leto obiskujemo, leta 1989 pa
smo povabljeni na veliko prosla¬
vo.

Kar mi preostane prostega ča¬
sa, ga porabim za manjša dela v
mizarstvu, saj le z delom, prebi¬
ranjem strokovne literature ter
stalnega obiskovanja lesnih sej¬
mov, lahko svoje znanje stalno
izpolnjujem in ga tako koristno
uporabljam pri svojem delu.«

Poznamo vas tudi kot družbe¬
nopolitično aktivnega delavca v
naši delovni sredini kakor tudi v
KS.

»Res sem opravljal več funk¬
cij. Bil sem član gospodarskega
zbora takratne občine Bled, član
sveta KS in član sveta za šolstvo
pri krajevni skupnosti. V začet¬
ku dela pri LIP-u sem bil pred¬
sednik sindikata, član in pred¬
sednik delavskega sveta temelj¬
ne organizacije in član delavske¬
ga sveta DO. Prav tako sem bil
član delavskega sveta SOZD.
Aktivno pa sem delal tudi v osta¬
lih samoupravnih organih. Za
svoje delo sem prejel že več pri¬
znanj.«

Pogovor s Cirilom je hitro mi¬
nil. Verjetno bi mi Ciril lahko
povedal še veliko zanimivega iz
svojega pestrega življenja, ker
pa ga je čakalo delo, sva morala
s pogovorom zaključiti.

Nad

Portorožem

Težko čakamo dan dopusta,
vse leto misli tja hitijo,
prijatelji se tam dobijo.

Menjave v počitniškem domu
garsonjerah in koci v Vratih
POČITNIŠKI DOM NA SECl

Izmena traja 9 dni, menjave bodo v na¬
slednjih dneh: 16. 6., 25. 6., 4. 7., 13. 7., 22. 7

31.7., 9.8., 18.8., 27.8., 5.9.

V času, ko termini niso navedeni, se so¬
be — garsonjere koristijo po dogovoru.

POČITNIŠKE PRIKOLICE

Prikolice bodo nameščene: v Funtani —
Vrsar (2), v Zeleni Laguni (2), Ladin Gaju (2),
na Krku — Punat (1), na Pagu — Novalja (4),
v Podčetrtku — Atomske toplice (2)

Izmena traja 10 dni, menjave bodo v na¬
slednjih dneh:

15. 6., 25. 6., 5. 7., 15. 7., 25. 7., 4. 8., 14. 8.,

24.8., 3.9., 13.9., 23.9.

za Podčetrtek pa veljajo še dodatni ter¬
mini:

prikolicah,

26.4., 6.5., 16.5., 26.5., 5.6....  3.10.,
13. 10., 23.10.

GARSONJERE

Garsonjere imamo v Stinici (1), v Lovra-
nu (2), v Loparih na Lošinju (2) in v Barbari-
gi pri Peroju (1).

Izmena traja 10 dni, termini menjav so
isti kot za prikolice.

V času, ko termini niso navedeni, se gar¬
sonjere koristijo po dogovoru.

KOCA v vratih

Izmena traja 7 dni, menjave pa bodo v
ponedeljkih in to od 25. 4. dalje.

Prednost pri koriščenju kapacitet v
glavni sezoni bodo imeli zaposleni s šolo¬
obveznimi otroki. Upokojenci naj se prijavi¬
jo izven glavne sezone.

TOZD .

PRIJAVNICA

za letovanje v počitniškem domu na Seči

Priimek in ime . roj. leto

Delovno mesto.Naslov bivališča

Dom želim koristiti od.do

ali od.do .

(Dva termina sta potrebna zaradi lažje razporeditve)

Družinski člani (navesti poimensko, pri otrocih tudi starost), ki želijo koristiti bivanje v domu:

ime žene ali moža .

ime in starost otrok .

Prijavnico oddajte v tajništvu TOZD oz. DSSS do 22. 4. 1988 Podpis

To je zadnji termin, ker bomo po razvrstitvi ev. proste kapacitete
objavili na oglasnih deskah.

Portorož je mesto rož,
morje krasno, vreme jasno,
cene so nižje kakor na Bledu,
to se pozna že pri sladoledu.

Za nekaj dni se vse ti spremeni:
ničesar te ne bremeni, zdaj
drugi imajo več skrbi ...

Živiš, kot pravljice bi bral!

Za mizo sedeš, takoj dobiš,
po hrani si žejo pogasiš,
še mar ti ni, če se zrediš.
Počivat greš, saj ti si gost,
miru, tišine je tod zadost'.. .
Dnevi prosti pa hitro tečejo,
v denarnici se to pozna,
če tu in tam je potrata bla.

Ali domov se je lepo vrniti,
pridelke jesenske si shraniti.
Pozimi, ko nam bo doma toplo,
se vsakdo na Sečo spomnil bo
in drugo leto, če vse bo prav,
se doli na Sečo bom podal!

Francka Krničar

-----

TOZD.

PRIJAVNICA ZA LETOVANJE

— v počitniški prikolici v -

— v garsonjeri-—-

— v koči v Vratih __-

Priimek in ime . roj. leto

Delovno mesto Naslov bivališča

Počitniški objekt želim koristiti od do

ali od . do

(Dva termina sta potrebna zaradi lažje razporeditve)

Poleg mene bodo letovali:

— ime žene ali moža.

— ime otroka oz. ostalih oseb.

Prijavnico oddajte v tajništvu TOZD oz. DSSS do 22. 4. 1988 Podpis

To je zadnji termin, ker bomo po razvrstitvi ev. proste kapacitete ob¬
javili na oglasnih deskah.

V._

7

25. zimska lesarijada

LIP jubilejni zmagovalec

5. marca je bilo na pobočjih Koble 25. jubilejno tekmovanje
smučarjev — lesarjev, gozdarjev in lovcev za naslove sindikalnih re¬
publiških prvakov.

Kakor že vrsto let nazaj je tudi letos v skupni razvrstitvi slavil
LIP, obenem pa je pobral najvišje naslove tudi v kategoriji smučar¬
skih tekov tako pri moških kakor pri ženskah. Vreme je bilo zelo
neugodno, saj je ves čas tekmovanja snežilo, tako da si vsi tekmo¬
valci zaslužijo pohvalo tako za nasop kakor za rezultate.

Zaključek z razglasitvijo rezultatov je bil v Kazini na Bledu.

REZULTATI

Veleslalom

Ženske do 25 let

1. Untervveger Anni, Elan Brnca,
Austrija (42.02), 2. Wiegele Anni,
Elan Brnca (42.16), 3. Zupan Lidija,
LIP (42.76), 7. Rakuš Jelka, LIP
(45.67)

Ženske 26 do 35 let

1. Urh Meta, Alples (42.71), 2. Ora-
žem Mila, SOZD GLG (44.73), 3. Ko¬
lar Irena, Lesna (45.21), 9. Šifrer
Ana, LIP (47.43), 12. Ristič Albina,
LIP (48.93)

Ženske 36 do 45 let
1. Okorn Anica, Stol (46.03), 2.
Urankar Marija, LIP (47.06), 3. Šmid
Verona, Alples (47.14), 5. Kaiser Jas¬
na, LIP (47.73)

Ženske nad 45 let
1. Ažman Vida, GG Bled (45/91), 2.
Šturm Francka, Alples (46.32), 3. Pe¬
nič Nuša, LIP Konjice (47.65), 5. Ve¬
ber Anica, LIP (48.27), 7. Pintar Da¬
rinka, LIP (49.86)

Moški do 25 let

1. Uzar Boštjan, Zlit (47.31), 2. Štu-
lar Miro, Jelovica (47.92), 3. Mandl
Envin, Elan Brnca (48.97), 16. Torkar
Borut, LIP (53.60)

Moški 26 do 35 let
1. Kravcar Marko, Elan (47.53), 2.
Rozman Milan, GG Kranj (48.32), 3.
Šemrl Janez, GG (47.33), 7. Lapajne
Mirko, LIP (50.79)

Moški 36 do 45 let
1. Zupan Miha, Elan (47.30), 2. Kli¬
nar Andrej, GG Bled (49.79), 3. Kri¬
vic Jani, Elan (49.80), 10. Pikon Ja¬
nez, LIP (53.16), 18. Trojar Srečo,
LIP (55.11)

Moški nad 45 let

1. Plesec Franc, Lesna (38.94), 2.
Šmid Janče, Alples (40.24), 3. Bohinc
Janez, Elan (40.99), 12. Milonik Ja¬
nez, LIP (44.46), 24. Ažman Stanko,
LIP (45.95)

EKIPNO VELESLALOM
Ženske

\

V kategoriji veleslaloma je bilo
uvrščenih 7 ženskih in 22 moških
ekip.

TEKI

Ženske do 25 let

1. Rakuš Jelka, LIP (11.43.2), 2.
Prezelj Majda, Alples (14.52.8), 3.
Česnik Milena, GG Postojna (15.19.9)
Ženske 26 do 35 let
1. Bizilj Alenka, GG Bled (14.03,7),
2. Skrt Meta, Alples (14.50.4), 3. Žvan
Darinka, Elan (15.12.3), 6. Šifrer
Ana, LIP (15.32.2)

Ženske 36 do 45 let
1. Cerkovnik Ivanka, LIP (10.59.1),
2. Vavpotič Olga, Elan (14.45.2), 3.
Šmid Verona, Alples (15.08.5)

Ženske nad 45 let

1. Ristič Albina, LIP (13.54.5),

2. Šturm Francka, Alples (15.22.5),

3. Lakota Majda, TNP Bled (17.06.5)
Moški do 25 let

1. Zupan Valentin, Elan (16.54.1),

2. Kosmač Janez, LIP (17.53.1),

3. Nastran Tone, Alples (18.29.6),
5. Fajfar Janez, LIP (18.59.9)

Moški 26 do 35 let
1. Rozman Milan, GG Kranj
(16.50.4), 2. Rodman Roman, Elan
(17.25.7), 3. Djuričič Vojko, LIP
(18.05.3), 6. Lapajne Mirko, LIP
(19.00.4)

Moški 36 do 45 let

1. Malej Janez, LIP (09.03.0), 2. Ko¬
bilica Pavel, GG Bled (09.37.2), 3. An¬
drejčič Zvone, Elan (10.20.7), 7. Cer¬
kovnik Anton, LIP (10.58.0)

Moški nad 45 let

1. Ahac Boris, GG Bled (10.10.2),
2. Lapajne Franc, LIP (10.37.3), 3.
Kalan Jože, Alples (10.40.2)

EKIPNO TEKI
Ženske

1. LIP Bled 0.52.09.0

2. Alples 1.00.14.2

3. Elan 1.05.05.7

Moški

1. LIP Bled

2. Elan

3. Alples

V kategoriji tekov so bile
3 ženske in 8 moških ekip.

SKUPNA UVRSTITEV

1. LIP Bled 298.21 točk

2. Alples Železniki 200.00 točk

3. Elan Begunje 86.48 točk

Rakuš

0.55.38.7

0.56.35.1

1.00.13.0

uvrščene

Svet za šport in rekreacijo
PROGRAM dela v letu 1988

Januar

Začetek aprila kegljanje b. p. — obč. sind. prvenstvo

10.4. — Sindikalno prvenstvo LIP v odbojki —

org. Podnart

16. 4. — Pohod na Tosc

15.—24. 4. — Obč. sind. prvenstvo v odbojki

23. 4. — Pohod na Dobrčo

Maj

8. 5. — Pohod na Blegoš

14.5. — Prvenstvo LIP v streljanju —

org. Mojstrana

14. 5. — Obč. sind. prvenstvo v streljanju

21.5. — Pohod na Pršivc

28. 5. — Letne igre SOZD GLG

Junij

4. 6.

11 . 6 .

14.in 16. 6.

25.6.

Julij

9.7.

10. ali 16. 7.

22.7.

30.7.

— sind. prvenstvo LIP v nogometu —
org. Filbo

— Pohod na Kepo

— Obč. sind. prvenstvo v nogometu

— Pohod na Vrtaški vrh

— Pohod na Rombon

— Maraton Kapelski kresovi

— Maraton Franja

— Pohod na Bavški Grintavec

Avgust
13. 8.

26. 8.

27.8.

September

4. 9.

10. 9.

11.9.

24. 9.

24. 9.

Pohod v Kamniške Alpe
Obč. sind. prvenstvo v plavanju
Pohod na Prisojnik

Prvenstvo LIP v kolesarstvu — org. DSSS

Republiško sind. prvenstvo v kolesarstvu

Pohod na tromejo

Pohod po poteh part. kurirjev

Pohod delavcev SOZD na Grintavec

Oktober

2 . 10 .

8 . 10 .
23. 10
29. 10

Kolesarjenje prijateljstva
Pohod iz Komne na Vogel
Prvenstvo LIP v kegljanju — org. Rečica
Pohod na Ratitovec

November

Začetek novembra Obč. sin. prvenstvo v kegljanju

5. 11.
12 . 11 .
11 . 11 .

— Prvenstvo LIP v NT — org. T. G.

— Pohod na Možic — Lajnar

— Obč. sind. prvenstvo v NT

December

3. 12.

10 . 12 .

17. ali 24. 12.

— Prvenstvo LIP v šahu — org. Rečica

— Pohod na Vogar

— Prvenstvo LIP v sankanju —
org. Mojstrana

Ni še pomlad

Ni še pomlad, a že drugače,
veter veje preko livad, je že
v zraku vonj cvetlic, čebelji je
klepet in pesem ptic. Vsaka
bilka čaka blagodejnega dežja,
vse zeleni in se življenja veseli.
Češnja stara sključena k ograji,
pripravlja se, da liste nove bi
pognala, naj jablana počaka še!

Le jaz ne vem, kaj hočem še:
zakaj ob češnji ne ustavim se
in v miru pod njo posedim...
Tako pa mimo gre pomlad,
odnese veter vonj cvetlic,
zamre z nočjo še pesem ptic.

Vesna

8

Prvenstvo LIP v smučarskih tekih

Repinc Viktor, T.G. (20,45.27), 3. Mi-
lonik Janez, Mojstrana (22,15.85), 4.
Šolar Jakob, Podnart (25,22.96)
Moški do 36 do 45 let

1. Cerkovnik Anton, Filbo

1 21,23.14), 2. Korošec Janko, Filbo
25,52.52), 3. Blažič Henrik, Rečica
25,56.33), 4. Čufar Franc, Podnart
27,36.12), 5. Repe Jaka, DSSS

27,44.16), 5. Dolenc Matjaž, Rečica
30,52.11)

Moški od 25 do 35 let

1. Djuričič Vojko, Mojstrana
(17,38.07), 2. Rakuš Mirko, DSSS
(20,05.24), 3. Zalokar Zdravko, DSSS
(20,06.31), 4. Grilc Alojz, Mojstrana
(22,59.26)

Moški do 27 let

1. Kosmač Janez, Rečica (17,11.65),

2. Lapajne Mirko, Filbo (18,25.86), 3.
Fajfar Janez, Rečica (19,00.11), 4. Fr-
čej Jože, Podnart (19,57.36), 5. Giran-
don Karlo, Mojstrana (20,43.85), 6.
Mrak Ivan, Mojstrana (22,52.55), 7.
Repinc Peter, T.G. (22,53.88), 8. Ri-
mahazi Robert, DSSS (25,11.16)
EKIPNA RAZVRSTITEV:

Sindikalno prvenstvo LIP
Bled v smučarskih tekih smo le¬
tos izvedli na igrišču za golf pri
Lescah.

Čeprav je bilo veliko proble¬
mov z organizacijo, predvsem
zaradi pomanjkanja snega, saj
smo morali tekmovanje presta¬
vljati s Pokljuke v Ribno in do¬
končno na golf, je tekmovanje v
redu uspelo, čemur je veliko pri¬
pomoglo tudi lepo sončno vre¬
me.

Zaključek z razglasitvijo re¬
zultatov je bil v jedilnici DSSS
na Bledu, kjer so najbolj zaslu¬
žni prejeli medalje, najboljša
ekipa pa prehodni pokal.

REZULTATI:

Ženske nad 35 let

1. Lavtižar Albina, Mojstrana
(12,18.86), 2. Ristič Albina, T.G.
(12,19.22), 3. Mencinger Branka, T.G.
(15,08.45)

Ženske do 35 let

1. Rakuš Jelka, T.G. (11,03.65), 2.
Šifrer Ana, DSSS (13,55.13), 3. Jan
Urška, Rečica (14,24.66), 4. Rajbar
Marija, Rečica (23,05.23)

Moški nad 45 let

1. Lapajne Franc, T.G. (20,33.60), 2.

Prvenstvo LIP v VSL za leto 1988

Tomaž Godec ponovno prvi

19. marca je bilo na Kobli III — družinsko sindikalno prvenstvo
LIP-a v VSL za leto 1988. Tokrat smo za spremembo imeli lepo
sončno vreme, katero je pripomoglo, da ni prišlo do prevelikega ne¬
godovanja zastopajočih zaradi poznega starta. Dogodilo se je na¬
mreč, da so tega dne bile na tej isti progi kar tri tekme v VSL, tako
da smo mi prišli na vrsto šele ob 14. uri. Kljub tej pozni uri pa so bili
pogoji za tekmovanje praktično isti za vse nastopajoče. Prav tako
uspešno pa je minil tudi zaključek s podelitvijo nagrad, kateri je po¬
tekal v jedilnici TO Tomaž Godec. Pripravili smo žrebanje nagrad,
sodeloval pa je tudi LIP-ov ansambel, ki je poskrbel za nekaj veselih
in poskočnih uric.

REZULTATI

Moški do 27 let

1. Štros Franci, Filbo (36.70), 2. De¬
beljak Franci, Filbo (37.49), 3. Klinar
Jože, Mojstrana (37.99), 4. Odar Jože,
DSSS (38.12), 5. Girandon Karlo,
Mojstrana (39.88), 6. Sajevic Iztok,
Podnart (39.95), 7. Rimahazi Robert,
DSSS (40.15), 8. Zupan Janez, Rečica
(40.22), 9. Robič Matjaž, Mojstrana
(41.12), 10. Fujs Štefan, T.G. (41.86),

11. Jeglič Zoran, Mojstrana, (42.25),

12. Polajnar Andrej, T.G. (46.41), 13.
Klinar Ciril, Mojstrana (47.06), 14.
Brane Franci, Mojstrana (47.99), 15.
Matošič Marjan, Mojstrana (49.44),
16. Olip Boris, Mojstrana (54.03).

Moški od 27 do 35 let
1. Zalokar Zdravko, DSSS (37.15),

2. Šmid Stane, Mojstrana (37.46), 3.
Soklič Marko, DSSS (37.57), 4. Tor¬
kar Borut, DSSS (38.66), 5. Repinc
Gregor, T.G. (40.25) 6. Mulej Jože,
Rečica (40.78), 7. Grilc Alojz, Moj¬
strana (41.71), 8. Rakuš Mirko, DSSS
(42.56), 9. Bolčina Pavel, T.G. (43.68),
10. Djuričič Vojko, Mojstrana (48.38)
Moški od 35 do 45 let
1. Pikon Janez, T.G. (39.12), 2. Sta¬
re Miro, Rečica (40.01), 3. Ambrožič
Jože, Podnart (40.58), 4. Čufar Franc,
Podnart (41.40), 5. Žmitek Viktor,
T.G. (41.91), Lojevec Miro, Mojstrana
(49.54), 7. Kristan Anton, Rečica
(51.75), 8. Robič Peter, Mojstrana
(l,19.95).

Moški nad 45 let

L Trojar Srečo, T.G. (38.90), 2. Mi-
loriik Janez, Mojstrana (40.30), 3. Zu¬
pan Pavel, DSSS (45.13), 4. Lap
Franci, Rečica (46.19), 5. Vojvoda
Lovro; T.G. (47.66)

* Ženske do 35 let

• *1: Zupan Lidija, Podnart (39.95), 2.
Šifrer Ana, DSSS (44.56), 3. Ravnik
Jelka, T.G. (44.78), 4. Lotrič Vesna,
Mojstrana (45.52), 5. Poklukar Bog¬
dana, Rečica (51.82)

;  Ženske nad 35 let

1. Kaiser Jasna, Rečica (44.11), 2.
Veber Anica, T.G. (44.68), 3. Ristič
Albina, T.G. (45.46), 4. Pintar Darin¬
ka, DSSS (46.97), 5. Lebar Meta, Re¬
čica (52.48), 6. Cerkovnik Polona,
DSSS (59.04), 7. Stare Marija, DSSS
1,01.42), 8. Mencinger Branka, T.G.
1,09.91)

EKIPNO

1. TO Tomaž Godec 36 točk

2. DSSS 35 točk

3. -4. TO Rečica 32 točk

3.-4. TO Mojstrana 32 točk

5. TO Podnart 22 točk

6. TO Filbo 16 točk

Krpanje elementov v pohištvu

Gorenjska in njena
zgodovina

Ko obračamo strani zgodovi¬
ne, nikakor ne moremo mimo
znamenitega 17. pešpolka. Usta¬
novljen je bil leta 1674 pod vod¬
stvom cesarja Leopolda I in gro¬
fa Henrik Reusa-Plaudena. Za¬
čeli so nabirati vojščake v Erfur¬
tu. Prva njihova bojišča so bila
na Francoskem, kasneje v špan¬
ski nasledstveni vojni in na ogr-
sko-turškem bojišču. Odlikovali
so se v bojih pri Petrovaradinu,
leta 1716 pri obledanju Temišva-
ra. Za ta polk pa so pridobivali
vojake celo na Kranjskem. Leta
1717 so se bojevali že pred Beo¬
gradom in se tam odlikovali. Ko
je vladala Marija Terezija, so
prelivali kri po Češkem, Elsasu
in Bavarskem in izgubili več kot
dve tretjini vojakov. Leta 1780 je
polku poveljeval Hohenlohe-
Kircheberg, ki se je boril proti
slavnemu Napoleonu. Po števil¬
nih bitkah se je preselil v Lju¬
bljano. Tako je Kranjska po¬
stala njegov naborni kraj.
17. pešpolk se je bojeval v Italiji
pri Custizzi in Solferinu in Vero¬
ni. Sodelovali so pri okupaciji
Bosne in Hercegovine, vrnili so
se v Celovec in Graz. V prvi sve¬
tovni vojni je pešpolk sodeloval
v bojih v Galiciji, Karpatih, za¬
slovel je pri zasedbi Dnjestra.
Leta 1918 je prodrl do Piave in

zasledoval svojega nasprotnika.
Dne 3. 11. 1918 je nastopilo pre¬
mirje, ob koncu so okusili še uje¬
tništvo.

Med slovenskimi vojaki v tem
polku so se začela razširjati re¬
volucionarne ideje in nacional¬
na propaganda. To je bilo v času
stacioniranja v Judenbergu, za¬
radi poostrene discipline ter sla¬
be prehrane in drugih vzrokov;
so se vojaki uprli pod vodstvom
Toneta Hafnerja in Karla Moži¬
ne. Zasedli so taborišče, izpraz¬
nili skladišče in si želeli povrat¬
ka proti domu. Zaradi ojačanja
iz Graza so upor zadušili. Vodje
in še nekatere so obsodili na
smrt. To je bil kar največji upor
slovenskih vojakov, ki so služili
v avstro-ogrski vojski. Zgodovi¬
na tega polka nam kaže, da je že
tedaj Kranjski Janez znal biti
borben in svobodoljuben.

Pri žrtvah 17. polka naj ome¬
nimo še našega rojaka Boštjana
Olipa iz Radovljice. Zaradi vele¬
izdaje je bil leta 1918 obsojen na
smrt v Judenburgu, skupaj s
svojimi tovariši. Prepeljali so ga
v Radovljico in ga pokopali s
častmi, na rojstni hiši pa nanj
spominja plošča, vgrajena na
pročelju.

Božo Benedik

(se nadaljuje)

Občinsko sindikalno prvenstvo v
VSL za leto 1988

Občinsko sindikalno prven¬
stvo v VSL se je odvijalo na Ko¬
bli, 6. 3. 1988. Glede na to, da
vreme zjutraj ni kazalo na naj¬
boljše, je bila udeležba precej
okrnjena. Kakor udeležba je bi¬
lo žalostno tudi na razglasitvi,
katere se je udeležilo komaj 7
ljudi. Pokritizirati je treba tudi
občinski sindikalni svet kot or¬
ganizatorja, kateri ni poskrbel
niti za čaj na cilju, kakor tudi ne
za obvestilo, kdaj bo razglasitev.

REZULTATI

Ženske do 27 let

1. Dacar Meta, Obrtniki (40.33),
2. Velički Maja, OŠ Boh. Bistrica
(42.05), 3. Kapus Irena, SO Radovlji¬

ca (42.06), 4. Rakuš Jelka, LIP
(43.54).

Ženske od 28—35 let

1. Galičič Andreja, Obrtniki
(42.15), 2. Manfreda Zdenka, Veriga
(42.89), 3. Šemrl Marinka, Planum
(43.44), 4. Šifrer Ana, LIP (43.79)

Ženske nad 35 let

1. Kaiser Jasna, LIP (45.12), 2.
Urankar Marija, LIP (45.73), 3. Podli-
pec Malči, Elan (46,36), 5. Veber Ani¬
ca, LIP (46.55), 6. Ristič Albina, IIP
(47.43), 10. Mencinger Branka, LIP
(54.53).

Moški do 27 let

1. Hafner Matjaž, Iskra Lipnica
(45.11), 2. Kobilca Vili, Veriga (46.56),
3. Mali Boštjan, Elan (46.58), 5. La-
pajne Mirko, LIP (47.19), 7. Štros
Franci, LIP (47.74), 19. Fujs Štefan,
LIP (50.09), 20. Cesar Igor, LIP
(50.94), 21. Rimahazi Robert LIP

(51.20), 30. Zupan Jože LIP (53.64),
38. Stare Franci, LIP (57.90).

Moški 28-35 let

1. Kravcar Marko, Elan (44.50), 2.
Gorišek Dušan, Planum (45.05), 3.
Šemrl Janez, GG Bled (45.55), 6. Za¬
lokar Zdravko, LIP (48.36), 7. Torkar
Borut, LIP (48.37), 21. Legat Lovro,
LIP (51.92).

Moški 36—45 let

1. Krivic Jože, Elan (37.96), 2. Šmit
Vito, Elan (38.19), 3. Šmit Aleš, Almi¬
ra (38.70), 10. Pikon Janez, LIP
(41.72), 14. Stare Miro, LIP (42.48),
17. Podgornik Bogo, LIP (43.49), 25.
Žvan Martin, LIP (54.14).

Moški nad 45 let

1. Klinar Andrej, GG Bled (39.58),
2. Bohinc Janez, Elan (40.08), 3. Bi¬
ček Jože, Obrtniki (41.28), 5. Trojar
Srečo, LIP (42.10), 10. Ažman Stan¬
ko, LIP (43.73). Rakuš

STANJE ZAPOSLENIH ZA MESEC MAREC 1988

delavcev pripravnikov

ZAPOSLILI SO SE:

— v TO Tomaž Godec:

Igor MENCINGER, 1968 — IV. st.

— v TO Rečica:

Jože DAKSKOFLER, 1964 — V. st., Dragica MIČIČ, 1966 -
I. st., Emil KOROŠEC, 1958 — IV. st., Miroslav STARIČ, 1966 — I.
st., Robert ZADRAVEC, 1972 - I. st., Franc MAGDIČ, 1951 - I. st.,
Janez GOLC, 1950 - IV. st., Klemen LUKANC, 1968 — II. st., Mar¬
jan POGAČAR, 1968 - 1. st.

— v TO Mojstrana:

Matjaž KEJŽAR, 1967 — I. st.

ODŠLI IZ DO:

— iz TO T. Godec:

Franc ARH, IV. st. — upokojitev, Bojan VONČINA, V. st. — spo¬
razumno

— iz TO Rečica:

Franjo KOREN, I. st. — izjava, Alojz ZUPANČIČ, II. st. — inva¬
lid. upokojitev

— iz TO Mojstrana:

Roman ČIRIČ, IV. st. — v JLA, Danilo HROVAT, I. st. — v JLA,
Janez DIJAK, I. st. — disciplin, ukrep

— iz TO Filbo:

Branko PRETNAR, V. st. - v JLA, Andrej ŠTROS, IV. st. - v

JLA

— iz TO Podnart:

Jurij RAVNIK, VII. st. — sporazumno

RODILI SO SE: Janezu GRMU (TO Filbo) - sin, Marku SO¬
KLIČU (TO Tomaž Godec) — sin, Romanu UDIRJU (TO Mojstrana)
— sin, Vidi MRAK (TO Mojstrana) — sin, Branki GABERŠČEK (TO
Rečica) — sin

V meni je pomlad

V mojih koreninah se
nekaj novega zbudi, ko
noč mimo gre in jaz steblo
vzdignem iz zemlje ... iz
dolgega spanca prebudim

oči in kvišku! samo navzgor. . .
kot da nekdo govori milijone
let staro pesem, vendar vedno
znova lepo in prenovljeno, toliko
zaželjeno pesem rasti ... v meni
pomlad živi! Nekaj se zgodi,
ko sence izginejo in črni vrani
odletijo proč.. . umre mrzla noč.
Stresem svoje začetke, svoje
stisnjene kali in poženem se gor!
Ne popustiti, ne v temini ostati,
svetlobo in toploto hočem izbrati!

V koreninah začutim svoj čas,
zberem moči (nikjer nikogar ni  —
kje ste ostali?) in na površju
ozrem velikansko oko, polno
tisočere slepeče luči in tedaj
se zavem: premagala sem temo.
Pomlajena rastem pod nebo, veter
mi poje in lica hladi, dež me napoji
in sonce mi žile krepi ... V meni
pomlad živi! Znova sem pognala
korenine, stebelca, liste in
moje bele cvetove bo veter prišel
obiskat, kajti v meni diha pomlad!

Vesna

V letu

dr. Janeza
Mencingerja

Bohinjci letos obeležujemo
150. letnico rojstva pisatelja
dr. Janeza Mencingerja, roje¬
nega 1838. leta na Brodu. In
če smo Slovenci živeli v Tru¬
barjevem letu, kasneje v
Gregorčičevem in Linharto¬
vem letu, Bohinjci žive (živi¬
mo) v letu Janeza Mencin¬
gerja. Pred osnovno šolo so
postavili njegov doprsni kip,
organizirali izredno odme¬
vno slavistično zborovanje,
temu praznovanju pa tudi po¬
svetili letošnje Linhartovo
srečanje gledaliških skupin
Gorenjske. V mesecu maju
bo še osrednja proslava s šir¬
šim slovenskim značajem.

Člani DPD Svoboda Tomaž
Godec iz Bohinjske Bistrice
so pripravili in izvedli v sobo¬
to, 26. marca izredno uspel
večer pred pisateljevo roj¬
stno hišo, ki je izzvenel kot

»večerna podoknica« iz grl
pevk in pevcev zbora mati¬
čnega društva in branimi
odlomki iz pisateljevih del v
izvedbi dramske sekcije.
Aktiv kmečkih žena z Broda
je »svobodaše« in občane, ki
so prišli poslušat, pogostil z
domačim sadjevcem in doma
pripravljenimi bohinjskimi
dobrotami. Sedanji lastniki
Mencingerjeve hiše so po za¬
ključenem programu povabi¬
li vse v hišo — na ogled pisa¬
teljeve spominske sobe, kjer
se je ob zakurjeni kmečki pe¬
či razvilo pravo domače
vzdušje, zazvenele pesmi, ki
so jim pritegnili še vaščani.
Skratka, tako nekaj pristne¬
ga in osvežujočega pa prijet¬
nega že dolgo nismo doživeli.
Vzpodbuda in misel več, ka¬
ko naj bi delali naprej.

Stanka Zupan

Lokomotiva mi je pripovedovala

Vlak se je ustavil in skupaj z
množico ljudi me je odneslo sko¬
zi vrata. Pograbil sem prtljago
in se odpravil po peronu.

Ob poti sem nenadoma zagle¬
dal staro lokomotivo, na katero
me je ob pogledu skoraj posilil
smeh. Če si samo pogledal ta ko¬
lesa, dimnik, ohišje, si se moral
zasmejati. In vendar se mi je
zdela zanimiva. Videti je bila ne¬
kako romantična in ne da bi ho¬
tel, sem se z mislimi preselil v ti¬
ste čase, ko je po tirih še veselo
puhala ta lokomotiva, zdaj mu¬
zejska in prevažala potnike iz
kraja v kraj.

Zastrmel sem se vanjo in na¬
enkrat se mi je zazdela živa, da
mi pripoveduje svojo zgodbo:

»Izdelali so me v tovarni, mi¬
slim, da na Nemškem, in še
vsak moj del naredili ročno, zato
so me sestavljali dolgo časa. Ko
so me končno napravili, sem bi¬
la vsa lepa in bleščeča in posta¬
vili so me na progo Dunaj—Trst.
Vsa vesela sem sopihala čez hri¬
be in doline, proti morju in zopet
nazaj proti sneženim goram.
Koliko ljudi je vstopalo in izsto¬
palo zadovoljnih in žalostnih
obrazov. Kako smešne so se mi
zdele gospe v tistih načičkanih
krinolinah in klobučkih. Preva¬
žala sem revne in bogate, ljudi
vseh stanov in govoric. Varno
sem jih vozila tudi v snegu in
dežju, v metežih in viharjih. Da,
to so bili lepi časi!

Nato pa je prišla vojna vihra z
vsemi svojimi grozotami. Preva¬
žala sem orožje in vojake in gle¬
dala zlo, ki ga je prinesla vojna s
sabo. Po vojni so nastopili novi
časi in so me umaknili s proge,
češ da sem že zastarela. Razpad¬
la bi v bridkosti in pozabi, da me
delavci niso obnovili in me po¬
stavili sem, kjer sem na ogled

vsem ljudem, ki jih zanima zgo¬
dovina železnice.«

Še enkrat sem se ozrl na loko¬
motivo in se nato zamišljen od¬
pravil naprej po peronu.

Beravs Simon, 7.b.

OŠ prof. dr. J. Plemlja

Kupio čovjek garažna
vrata LlP-a iz Bleda na
otplatu na šest mjeseci
(prva rala plača se
odmah). Creškom u
kreditnoj službi njegova
OOUR-a oduzeta mu je
rala više (šest umjesto
pel). Nakon intervencije, u
isto j službi rekoše da če
mu vratiti novac, ali da za
to mora proči neko
vrijeme. Tjedan dana
nakon toga (29. veljače)
elo postara s novčanom
uputnicom. LIP Bled vrača
svom kupcu jednu
preplačenu ralu.

Eh, ti SlovenciI

iz Večernjega lista

Korektno in učinkovito ...

Je potrebno še kaj več?

Glavni in odgovorni ured¬
nik: Peter Debelak, tehni¬
čni urednik: Nada FrelihJV* *"
člani: Tone Koncilja, Ja-
nez Stare, Janez Marčdt, ..
Branko Urh, Anton Noč,
Lado Cesar, Vinko
den, Miro Kelbl in CLfiVt.*,'
Kraigher. Tisk: Gorenjski
tisk, Kranj

10