j Posamezna iter. C 4*80 | Ob nedeljah K 2»— ■ S ,TABOK* izhaja tsak d*n, rurtt I nedelje in prozaikor, ob 18. url * E da-umom naslednjega dne ter stane J mesečno po poiti K 20*—, *» inp-i semstvo. K 40’-*, dostavljen ne dom I K 22* —, prej Hm»n ▼ upruTi k 20*—. Inaoreti po dogovore, ■ beroče ee pri opreti -TABOBA*, e MAKJBOK, Jurčičeva ulice šter, 4. zmernam" ftftoribor, torek 13. decembra 1921 v«.t i« W *•*iOTtfiiitf&ftriii ■ *» afVtttft « 'm « ■■* m £ Posamezna štev. E 1-C0 Z " Ob nedeljah K 2*— E m m. • URBDNIaiTVO se n*hq» y K«š* ■ *• boru, Jurči5are ul. žt. 4, i. naa- n J stropje. Telelon interurb* žt. 276. J ■ UPRAVA se uah:.ja ▼ JureioeTi m J ulici wt, 4, pritličju, dosno. Tele- 5 » Ion afc, 24. SHS poStnočekovni rer m 2 čun štor. 11.787. J ■ Na naročila brez denarja se n« 3 a v>sira* — Rokopisi ee ne vračajo* m Številka: 280. VeSSk obrtniški shod v Maribor, 12. decembra,, Naše marljivo mariborsko »Slovenjo obrtno društvo« jo sklicalo za včerajšnjo nedeljo v Gambrinovi dvorani VeUk obrtniški shor, da, zavedajoč so Potrebe, se obrtniki zopet enkrat po« razgovore o važnih stanovskih vprašanjih. Na dnevnem redu pa je bil tu* di sklep o stališču mariborskih obrtnikov glede delitve Slovenije na dvojo oblasti. Shod je sijajno uspel ter dokazal, da se mariborski obrtniki, ki so na-' polnili Ga in brinovo dvorano, zavedajo svojih državljanskih i« stanovskih dolžnosti in pravic. Štiri referate so i-moli na dnevnem’ redu, vendar so jih tekom dopoldneva kljub izčrpnemu obravnavanju dokončali. Z zanimanjem udeleženci s kratkimi in stvarnimi opazkami posegli v debato. Niso zmerjali čez vlado, tudi kadar so kritizirali uredbe, ki jim ne ugajajo; govorili so o davkih, ki jih tarejo, niso pa zašli nikdar v demagoške vode in zahtevali odpravo davka, kot se to često sliši na (Podobnih shodih, ampak so vedno pov-uarjali, da mlada država potrebuje izcednih dohodkov, toda nalaga naj dav-Clla brom ena pravično. ■Prvi je referiral agilni predsednik. Mariborskih obrtnikov gospod . Franjo Novak 0 hotnem obrtnem zakonu: Enotni °krtni sak on je potreben za vso drža-Takšnega zakona še nimamo. Srbski obrtni zakon dopušča prost-o obrt-Ce bi se ta zakon uveljavil za vso drža-W°, 'biU Posebno mali obrtniki hudo Prizadeti. Na ITrvatskem irqajo ogrski SakOn, mi v Sloveniji pa stari avstrijski zakon. Zato je potrebno, da se ti ®akoni izenačijo tako, da bodo dovolj 8citili obrtnika, pri čemer naj velja ^čelo; obrt obrtniku. Tozadevna reso3 '^oija, ki jo prinašamo na drugem n>e-^u- je bila soglasno sprejeta. » Tudi o drugi točki: obdačenjc ma* obrta, je govoril predsednik g. V°Vak. Obrtništvo se zavoda, da je na- ■ država mlada in da so za njeno u-l^itev potrebna 'denarna srodsfva. j^eda se tudi besed nekega učenj a-,va: »Nimate dežele, ne države na sve-v kateri bi se po vojni, ne opažalo v°liko siromaštvo!« Posledice, ki so Jadele ravno obrtništvo, ki je največ fPelo in se mora še sedaj boriti za ob-.^anek, še vedno tarejo obrtnika in o-e^kcčajo njegov razvoj. Država naj ^ame tudi nam, je izjavil govornik, a M tem'n a j nas čuva, da ve od koga in ' koliko vzame. Davek na poslovni pro-^t je že urejen, vendar ne pravilno, • eo le nekateri pavšalirani, a ravno ^1'tniki potrebujejo enotnost sistema pravičnost obdačenja. Tudi tezade-resolucija je bila soglasno sprejeta. Za najvažnejšo točko dnevnega re* j a> delitev Slovenije v dve oblast?, je .^Prosilo obrtno društvo kot referenta g. dr. Avg. Reismana, | j^lerega ye predsednik' obrtnjic.vm f ®Odstavil kot znanega prijatelja in '. govornika obrtniških teženj, ki jo to 'i~- e Ponovno dokazal ter ga je kot rake* tudi na tem shodu pozdravil. Iz obširnega govora dr. Reismana ■“. -Povzamemo v kratkem sledeče: i Od kat',f:eta po prevratu aktivno J;:posege] ' javno 'življenje, sem vedno \ ^di 7, ol; !ijiki, ki jih smatram,'zlasti 7 »testu lcot enega vir. j važnejših ,v-ini-današnjo gospodarske družbe, V QaJOžjih Etikih. y Celju sem jim po- Živahna vdelešba. — Potek volitev. — Manifestacije. — Vzkliki proti Beogradu in edinstvu, LDU Zagreb, 11. dec. Danes ?o mestu, je odšel v dvorano Hivjtskega se v Zagrebu vršile volitve v mestni za- Sokola na Wilsonovem trgu, kjer ie bil stop. Število mandatov znaša 50. Vse nepovedan komers Hrvatskega bloka, stranke, ki so postavile svoje liste, so Ker pa je bilo prepovedano na dan razvile živahno agitacijo, tako, da je bilo volitev točenje alkoholnih pijač, je bilo do mestu vse polno lepakov in letakov, jasno, da bo to samo_ skupščina. V dvo-ki so propagirali za nosilce list posamez- rani je prvi govoril Stjepan Radič, nih slrank. Volišč je bilo za vse mesto ki je podal pregled splošn'e politične 35. Hrvatski blok je imel v vsakem vo- situacije in rekel, da je zadnji čas, da tišču na razpolaganje avtomobile in ko- se Beograd spametuje in da začne re-čije, ki so dovažale volilce na volišče, spektirati Hrvate. Nato je govoril za-Vniitve bi se bile morale končati že ob jedničar dr. Drinkovič, ki je rekel, da 13. uri, toda radi velikega navala glaso* bo današnja zmaga Hrvatskega bloka valcev so se morale podaljšati do 14. ure. resen memento Beogradu in da so Ob 14. uri se je pričel skrutinij. Po me- Hrvati na dan volitev pokazali, da ho-stu so se medtem razširile vesti, da je čejo v mejah današnje države svojo zmagal Hrvatski blok, nakar so mlade- suvereno državo in da bodo to borbo niči zahtevali, naj se po hišah razobe- dovedli do konca. Govoril je tudi fran-sijo zastave, kar je večina hiš tudi sto- kovec Milko Košutič, ki ie rekel, da rila. Hrvatski blok je formiral velik iz- Hrvatska ni svobodna. Medtem pa je prevod po mestu. Nekaj tisoč ljudi je z prišel v dvorano redar, ki je prinesel zastavicami v roki korakalo po mestu akt, s katerim se komerz razpušča, in pelo ,Lepo našo domovino" terkli- Radič je pozval navzoče, naj se mirno calo: „Zivio Radič! Živela republika 1 Zi- razidejo. Pripomnil je, da se ni treba vel Hrvatski blok in samostojna Hrv,at- bati za hrvatsko stvar in za hrvafsko skal* Izprevod je hotel prodreti v gore- zmago. Ako Beograd ne bo s Hrvati, nje mesto, kjer .se je v mestni hiši vršil tedaj Hrvati nex bodo šli samo mimo skrutinj. Gorenje mesto pa je bilo zastra- Beograda ampak naravnost proti njemu, ženo po močnih kordonih redarstva in Klicalo se |e: »Živela republika 1* nakar orožništva, ki ni nikogar pustilo v go- se je skupsčina razšla. V mestni biši renje mesto. Pred mestno hišo se je se je medtem končal skrutinij in raz- zbralo komaj 100 ljudi, ki so čakali iz- glasil se je rezultat volitev. Hrvatski ^ v ......... ida. Na Wilsonovem tf-ffi. pred univerzo, blok je dobil 36 mandatov, demokratjej * izkušnje je prišlo do majhne demonstracij? proti 6, zionisti 2, nezavisni delavci 2, SBCIS-+" -dalmatinskim dijakom. Demonstrantje so listična zajednica 1, jugoslovenska ne-kllcali: „Doli z Rašico!" Redarstvo je odvisna stranka 2, hrvatskd pučka stranka napravilo mir. Kmalu pa je došlo do 1, radikalci pa nobenega mandata. Od m?lih incidentov tudi na univerzi, kjer skupno 28.695 volilcev jih je glasovalo je mladina pometala iz univerzitetne avle 21.401, tako da je kvocijent 428. Gla* oglasne plošče klubov Hrvatskega bloka, sov so dobili: Radikalci 154, sociali-plošče pristašev Hrvstske zajednice in stična zajednica 454, demokrati 2545, plošče akademskega kluba »Matija Gu- jugoslovenska neodvisna stranka 819, bec*. Prišli pa sd akademiki, pristaši zionisti 691, hrvatska pučka stranka 366, Hrvatskega bloka in so pometali iz avle hrvatski blok 15.297 in stranka neod-plošče demokratske omladine. Končno visnih delavcev 1074. V mestu vlada so bile vse plošče zopet na svojih me- sedaj oopoln mir in red. Po ulicah pa-stih. Iiprevod, .ki je poprej korakal po trolirajo stražniki in.orožniki. Glavni kongres radikalne stranke. Pašič vodi kongres. — Protlča ni na kongresu. — Stroga zaupnost. LDU Beograd, 11. decembra. Danes nanji politiki s posebnim ozirom na to, dopoldne je otvoril g. Pašič drugi kon- v kolikor so bile zanj merodajne smer-gres radikalne stranke. Na kongres so nice radikalne stranke. G. Ljuba Jova-bili pripuščeni samo delegati in važnejši hovič in dr. Laza Markovič sta poročala člani radikalne stranke, novinarjem pa o notranji oolitiki,- dr. Velizar Jankovič vstop ni bil dovoljen. Kongresa se je pa o poljedelski politiki. Stojana Protiča udeležilo okrog 270 delegatov in zastop- ni bilo na kongresu. Seja je bila končana nikov različnih srezov. G. Pašič je otvoril ob 18. uri. Prihodnja seja se vrši jutri, sejo, nakar je pozdravil delegate pred- O današnji seji podrobnosti niso znane, sednilt radikalnega kluba Aca Stanojevič. Na jutrišnji pa se bo razpravljalo o na-Nato se je prešlo na referat o državniškem daljnem zadržanju stranke, o Cftner se delu stranke. G. Pašič je poročal o zu- je debata pričela že danes. Politična situacija v Beogradu, Fašfstovskl Izgredi v Zadru. LDU Zaereb, 11. dec. »Novosti L$U Zagreb, 11. dec. »Novosti1 poročajo iz Beograda, da je včeraj na- j^pročajo iz Zadra, da so bile snoči tam čelnik radikalnega kluba^Acai Stanojevič veij[ . Naravno je, ds. mora pridobitnim slojem le koristi1 če se mesto veča. In Maribor bo gotovo zrastel čez noč, •ako dobimo semkaj oblast, torej višja "Str*ri£ ;t A B O R’, 'V'' - . ." tfržiavne funkcionarje, višje instance, ki so jih imeli dosedaj le v Ljubljani, Zagrebu ia Beogradu. Poleg novih u-tradnikov, ki bodo dali zaslužka raznim obrtnikom, se bodo v Mariboru ravno radi teh višjih oblasti naseljevale tudi nove industrije, dobimo sedež raznih družb, Id poslujejo v območju mariborske oblasti, pa so doslej prenašale svoje centralne Tirade v Ljubljano le radi tamošnjih višjih oblasti-■ Prite« gnili bomo nova trgovska podjetja, nove strokovne šole, denarne zavode in podobno, več bo dela, več zaslužka. Bojijo se, da ne bo dovolj uradnikov. Tudi to je neupravičen strah, ker na: drugi strani slišimo, da^že prehajamo v nevarnost inteligenčnega pro-letarijata; univerze, gimnazije in sploh srednje šole so prenapolnjene. Uredništva torej gotovo ne bo manjkalo. In tudi izdatki za nje ne bodo tako veliki, ker bo nekaj uradništva potem v Ljubljani prostega za Maribor, na dragi strani pa bo zopet to novo uredništvo' napravilo toliko pozitivnega, da bo tisto pozitivno vsekakor odtehtalo njihovo plačo, če pa ne bo toliko dela, pa tudi ne bo treba od-višnega uradništva. A glavno je nam to: mi smo (iverjem, da bo ustanovitev oblasti v Mariboru povzdignila vse naše javno, pred vsem pa politično življenje, ker ibomo imeli v svoji sredini na licu me* sta odgovorne funkcij ona rje, ki bodo imeli ožji delokrog, ga zato lažje obvladali, situacijo boljo pregledali, po* ifcrebe vseh slojev natančno preštudirali, bodo pa tudi »bližje in v večjem stiku z ljudstvom, katero mu bo zato ;lažje tolmačilo svoje potrebe in za-ihteve. Ustroj oblasti bo nudil ljudstvu več možnosti do sovladanja kot dosedanji !sistem, posebno pa v gospodarskih ;(vprašanjih. Gospodarsko blagostanje 'ipa je predpogoj vsem drugim človeškim potrebam. Zato se čudim onim, iki so proti centralizaciji v Beogradu, e. na drugi strani kličejo po centralizaciji v Ljubljani, ,111 nam je kazala doslej vsaj s toliko okostenelega birokratizma, kot Beograd. Gotovo je že /vsakega , izmed vas zadela prijetnost,. da je moral vlagati v Ljubljano likak rekurz, veste pa sami, kako dol-feo ste čakali na rešitev. Z isto nepri-' Ijetno zavestjo se spominjate neštetih jdrugih teženj in zahtev, ki' ste jih ,sta-jivili na Ljubljano, pa ste le težko dose-Igli uspeh, ker tam cesto niso mogli is Imeti razumevanja za naše razmere in Jtežnje. Ako bomo imeli bližja svojo o-iblast, bomo tudi lažje odgovorne čini' Itelje klicali na odgovor in z večjim ipovdarkom utemeljili svoje upravičene zahteve. Vse to bo rodilo obilo koristnih sadov, tako za nas, kot tudi ea državo, bo torej mnogo novih po-terednih’ in tudi neposrednih", materl- Dr. Avg, Reisman: V Beogradu. r-r- (Konec.) Potporučnik je prišel s svojim otroško udanim, zvestim služabnikom, ki nam je vemo pomagal tri kratke dneve, podali smo si roke in hiteli na peron, da si priborimo sedež za dolgo nočno vožnjo proti domovini. Od vseh strani eo prihitevali zamudniki; zadnje 60 bile seve brhk& ljubljanske Sokoli?.e, ki eo imele v Beogradu dvodnevni tečaj za proste vaje na letošnjem izletu. Hudo jih je okregal načelnik, pa so ga takoj razorožilo s svojimi ponosnimi, veselimi očmi, ker so delo dovršile i!n si prinesle v znak priznanja velikanske krasne, šopke beograjskih rož. Sedaj se njih delo širi po Srbiji in v po* letju ga bomo videli na ljubljanskem telovadišču. r j In zato sem pri odhodu mislil na naše Sokolstvo, na doslej edino trdno vez, ki spaja naš jug s severom, za-pad1 z vzhodom, edin© solnce, ki ogreva enako in istočasno vse _ J.ugoslovene, ki vzhaja danes tu, jutri tam, vžiga žarišča in dajo gorko.te življenja vsemu narodnemu bitju. Da ideja Sokolstva je naš spas. Pa *— vlak se je zganil, še smo si stisnili desnice in zaklicali: na svidenje in že smo drdrali čež savski most. Brzeli smo v tiho noč, pa.še ni bil čas jelnili in moralnih’ posledic od ustanovitve oblasti v Mariboru. Nasprotno pa ta delitev slovenskih krajev v dve oblast slovenskemu narodu kot Ljubljani sami ne more prav nič Škodovati. Te strahove vidijo samo oni, ki zasledujejo s protesti proti o-blastem drage zakrite cilje in pa Ljubljančani, ki se mi zdijo kot sedemdesetletni. kmet, ki ima 451etnega osivelega sina, kateremu pa še vedno noče izročiti posestva, ker se boji, da bi j dete« še ne znalo samo hoditi. Da teinu ni tako, dokazujete najbolj vi obrtniki s svojim neumornim smotrenim delom, ki je. letos ‘kulminiralo v uspeli prireditvi obrtne razstave, česar še n-pr. obrtniki ljubljansko oblasti niso zmogli. Tudi vse ostale panogo našega življenja dokazujejo, da smo zreli za samostojno oblast. Oni, ki se bojijo vsled ustanovitve oblasti, nasportij med »Kranjci« in »Štajerci«, si. pa sa* mi slikajo strahove, katerih mi. sploh ne vidimo. To nasprotstvo je bilo doslej tudi le med onimi, ki ne mislijo daije kot čez plot svoje domače vasi in to gostilniško nasprotstvo bo živelo v glavah majhnih ljudi) še tudi naprej, če imamo oblasti ali ne, kot so bodo še tudi naprej pretepali vročekrvni fan* tje sosednih vasi —• iz golega lokalnega sovraštva. Toda na kakšne čenče se vendar ne bomo ozirali pri rešitvi, važnih gospodarski h in d ržavn op ravnili vprašanj. Nasprotno, z ustanovitvijo dveh oblasti v Sloveniji bo nastalo dvoje delavnih torišč, ki bodo .gotovo sliušale med seboj konkurirati v delu 7,a korist občanov svojega -okrožja in vi obrtniki boste najbolje vedeli, da takšna konkurenca ne more nikoli škodovali dobri stvari. V Ljubljani govorijo tudi o stanovanjski bedi, ki se bo baje s tem v Mariboru povečala. Gospoda, jaz mislim, da bi bilo zelo dobro, če Ljubljana v tem oziru ho govori preveč. Ta pomislek najlažje razpršimo: za začetek nam no bo manjkalo ravno mnogo pisarn in stanovanj. Čim pa se stvar uredi, bo lahko vlada že tudi postavila primerno stavbo za oblast, obenem pa kot v Ljubljani, tudi mariborske denarna mogotce prisilila k zidanju. Po v* darjal sem 'že enkrat i\a javnem shodu naravnost smešno in izzivalno dejstvo, da Južna železnica v Mariboru nič ne zida, čeprav ima tukaj največ svojih" uslužbencev in večino svojih prog v območju mariborske oblasti- (Medklici! Takta je! Zakaj ne zidajo banke! itd.). Maribor je važno prometno križišče, gospodarsko težišče velikega dela Slovenije, Prekmurja in Koroške ter že ravno radi. tega naravhost kliče po višjih' uradih', ki bodo pmogočili n god* nejši razvoj tega važnega obmejnega mesta. Neštete so ugodnosti, ki jih' bo s tem pridobilo ljudstvo iz okrožja, kateremu je danes gotovo predolga in počitka. Z Ignotusom sva namreč hotela napraviti, med potoma še odbočko v Osijeku, kjer imam preljubeinjivo tetko brez moža in brez otrok, moral sem torej napisati šefu prijazno pisemce, da bom za en dan »nategnil« dopust, Ignotusu pa je še manjkal članek, ki bi moral drugi dan Iziti v »Ta-, bo^li«. In tako smo začeli, vlak pa je neusmiljeno ropotal in se zibal na vso strani, zato je žrtvoval d v- Strmšek košček svoje udobnosti ter z velikanski* mi črkami končal poročilo, ki ga je diktiral Ignotus. Ko bi koanodni bratci slutili, v kakšnih težavah r»o je porodil Članek’, ki ga jo morala drugi dam za tisk še popisovati nežna roka. Pa tudi to smo srečno opravili, zhčeli smo vzbujati spomine, kramljati, »zalagati« in dremati. Po polnoči, sva morala izstopiti v Vinkovcih, da sva jo drugo jutro po dveh lokalkab, pre-mražena, neprespana in trudna prijadrala v speči Osijek. S primerno Odi-sejo sva našla /tetko iter jo po dolgem klicanju in razbijanju priklicala k o-knu- Ah, to nedolžno otroško veselje osamelih tetk! Še bolje pa nama je teknil njen gorki čaj in pa. mehke tele blazine. Osijek nam. je že lepo popisal naš sokolski starosta, zato ga bom jaz čisto kratko opravil. Nič posebnega. Raztrgano, dolgo, begato židovsko mesto, kjer živi vse od trgovine, pa tudi industrija jo močna. Trgovino pa so sko- pretežavna pot v Ljubljano k tamo-šnjim višjim oblastim. Misliti moramo na težavne prometne razmere v našem okrožju, ki jih bomo tudi gotovo pod okriljem svoje oblasti lažjo uredili, kot pa potom ene vlade iz Ljubljane. Nismo'pa mi morda tako malenkostni, da bi se ozkosrčno oklepali bivših »štajerskih« in »kranjskih« mej, zato se tudi no zoperstavljamo odcepitvi onih bivših štajerskih krajev, kot n. pr.: brežiškega in drugih, ki so bližji in se nagibajo gospodarsko proti Zagrebu ali Ljubljani. No moremo pa seveda pustiti trganja gospodarske e-note kot jo tvori n. pr. mariborsko o-krožjo s celjskim. Tn tako prehajam h' koncu. Naštel sem le nekaj razlogov, ki govore za u-'stnnovitev mariborske in ljubljanske oblasti, ker se mi zde ti najvažnejši za stališče vas obrtnikov. Če pa to premo* trimo kot resni gospodarji in ob enem dbbri •državljani, moramo z vso energičnostjo zahtevati, da vlada v smislu Vidovdanske ustave izvede delitev or* žave v oblasti 3n steni tudi ustanovitev ljubljanske in mariborske oblasti. Mi vidimo v tem okrepitev našega gospodarskega stanja, okrepitev narodno in državne misli v obmejnih krajih, več dela in razumevanja za ljudske potrebe! (Burno odobravanje!) Predsednik so je zahvalil govorniku dr- Reismanu za temeljita izvajanja, katerim so zborovalci ponovno soglasno pritrjevali ter tudi soglasno sprejeli tozadevno resolucijo, ki jo prinašamo z ostalimi vred na drugem me-stu. ' K četrti točki je govoril zopet predsednik g. Novak in sicer o protestu proti centralizaciji obrtnih zadrug v Ljubljani. Na temelju izvajanj o delitvi Slovenije v dve oblasti prihajajo mariborski obrtniki tudi v tem vprašanju do zaključka, da so v interesu stvari proti centralizaciji obrtnih za* drag v Ljubljani ter zahtevajo v posebni resoluciji, da se tudi za obrtne zadrugo ustanove posebne centrale v Ljubljani in Mariboru. Debate so se udeležili odposlanec obrtnih zadrug iz Novega mesta, KOSsp. Ogrič, ki je predvsem propagiral po* trebo organizacije obrtništva, g. Koranu', g. Morijac, g. predsednik, in dr. Rcnsman, ki je h koncu' povdarjal u-apehe, katere je doseglo s svojitn delom mariborsko društvo, in bo za to tudi z današnjimi'stvarnimi sklepi gotovo že]o uspehe. Sprejete so bile sledeče resolucije: Na shodu mariborskih' obrtnikov dne 11. decembra 1921. v Gambrinovi dvorani, se je obravnavalo in podrobno razpravljalo o enotnem obrtnem zakonu in o poslovnem davku na poslovni promote, kateri predlagajo sledečo ro dosledno v nemško-židovskili' vo-. kali. Vendar se začenja domači srbo* brva.taki živelj močno jačati, imajo ne* broj lepili šol, stalno gledališče, 110 tudi časopisov izhaja cela vrsta, ne manjka tudi židovski, socijalistični org&n pa je pisan hrvatsko-nemško. Tudi versiko so primerno pisani. Ima- jo katoliško iit pravoslavno cerkev ter dve sinagogi in. pa legijo kasarn z dobro ohranjenim obrambenim ozidjem, ker je bil Osijek’ svoj čas kot granično mesto, najvažnejša strategična točka v bojih’ proti balkanskim izpadom. Pa za vse to se nisva .dosti brigala, peljala sva se sredi solnčnega .poldneva z neprehitro konjsko cestno železnico iz Gornjega grada v Dolnjega in zopetna za j; ker nama je zopet zlezla, utrujenost v noge, v oči pa spanec, zato sva ostali del dneva preživela ob bogato obloženi, tetkini mizi in uživala, sladkosti in dobrote slavonske kuhinje.1 Vča* sili je treba biti tudi človek.' Noč naju jo dala, noč na ju je zopet vzela. Točno ob sedmih' zvečer sva se vsedla v prijetno zagreti, do skrajnosti snažni in še lepše razsvetljeni, no* vo opremljeni vagon- Potnikov ni bilo mnogo in tako smo ee lepo razvrstili, da sva se mogla oba udobno razlekniti po udobnih' blazinah’, pa sva jo prav krepko dremala celo noč po paralelni progi .jfeei Našince in' Križevce s proti Zagrebu. Sprevodniki. So bili postrožlji* vi in uljuclni žodločno - pa so va- iMaM6f,^13raiicembra'lS21>Y Iir»lIHiiIiIBIMV milil—■in 1 H«.—- ■ Ulil RESOUUCIJO v prospeh in zaščito obrtnega stanu, zahtevamo enotnost obrtnega zakona za celo državo, katerega smatramo potrebnim kakor v osnutku in o-stalern, ki.ga predlagajo razne komore in korporacije, kajti le isti more zadostno zaščititi obrtni stan in določiti, da gre obrt le opravičenim obrtnikom, RESOLUCIJA' Obrtništvo se zaveda, da je naša država mlada in za ureditev potrebna sredstev in denarja, zavedamo se. tudi izreka nekega velikega učenjaka: »Nimate zemlje, niti države na svetu, v kateri bi se po vojni ne opažalo siromaštvo«. Posledice, katere so prišle in zadele ravno nas obrtnike, kateri sm0 največ trpeli in se moramo sedaj^vz.a naš obstanek boriti, nas še vedno tišči' jo in nam otežujejo naš razvoj. Država naj vzame tudi nam in le Pr' tem naj nas čuva, da ve od koga in koliko da vzame. Davek na poslovni P1'0-met je že urejen, vendar ne pravilno, ker so le nekateri pavšalirani, drugi pa tega ne vživajo in ravno mi obrt«1' ki potrebujemo enotnost sistema, *el' pravičnost obdačenja. Ne moremo 80 strinjati, da so na poslovni davek PaV," šali rani le obrtniki z dvema ponio--111* koma, temveč hočemo, da se obrtnik0 pavšalira do 15 delavcev. To radi teg>«' ker tudi to smatramo obrtnike z manjšim obratom; nadalje zahtevamo ono.' ni davek za vso državo. RESOLUCIJA mariborskih obrtnikov o razdelil Slovenije v dve oblasti. Slovenski obrtniki, zbrani na veh; kem obrtniškem shodu v Gambrinov] dvorani v Mariboru dne 11. decemb^ 1921. odobravajo načrt vlade, da se v smislu Vidovdanske ustave država/’aZ' deli v oblasti, in tako tudi Slovenija v ljubljansko in mariborsko oblast. Ustanovitev ljubljanske in mariborske oblasti bo brezdvomno povzdigni*3,' zlasti vso gospodarsko življenje Slovencev, posebno pa naše v obmjejnilj krajih- Pričakujemo, da bodo in^| predstavitelji mariborske oblasti, _ ’ hotlo maše razmere bipazovali na lipl> mesta ve« razumevanja za naš®'£°“ gpodarske težnje, kot smo bili toga deležni od raznih ljubljanskih' deželi., vlad. Ustanovitev mariborske oblaS !. pa bo ravnotako služila tudi povz^S1 narodne in državne misli, v vsem nem področju, posebno v naših' ob®c;'. n ih' krajiLi, delih' bivše Koroške Prekmurja. Apeliramo torej na vla®0’ da ustanovi močno mariborsko oblo.9" v smislu Vidovdanske ustave, za#®' varno pa. odločnb, da pripade tej tarski oblasti tudi celjsko okrožje. RESOLUCIJA1 % Mariborski obrtniki vseh s£r<$' zbrani na obrtnem shodu dne H' rovali tudi predpise, tako da n. pr« smel noben moški v ženski oddeli’ noben kadileb v nekadilce. Ko sva s® drugi večer vozila iz Zagreba jJi’0’1 Mariboru, torej že v'skrajnem k0}11 zapadtte kulture, v vagonih Južne 2®' leznice, ki jo nadzira in vodi Ijubija*' ska in dunajska gospoda, pa smo sede- li v umazanih, nezakurjenih",- natrpano * prenapolnjenih vagonih, brez Wc'1' da drug druzega nismo ločili od eebž’ in smo toi-ej morali celo pot cepetati nogami in krčevito stiskati svoje '“K dnjo bankovce v že^u,_ v strahu dobrotami zapadno-kulturnih’ azi;nev‘' čev. V nekadilcu so tako strahovi-^ kadili, da smo kihali in kašljali, vodnik pa, kakor vedno, ni videl m in še manje hotel slišati naše protest • Zagreb! — Prvič sem ga videl, h . dila sva cel dan po njem, bilo P a je najudobneje, ko sva se zapeljala v tihi parki Maksimir, ki je sameval svojem jesenskem času. Toliko slišal o zagrebških Židih’, vendar ^ je potem ma licu mesta ta prevlad1^ ča, tuja rasa sklonila. To veliko V1 krasno mesto pa jo popolnoma v o sti tujega kapitala, hrvatsko je me j uredništvo in pa tisti dro samo najnižji ljudje, ki služijo. Šla sva v ■namStra. covorica. tuji oDra_ varno, nemška govorica, -- krivonosi, parfumirane, rejene ^ me«, »Biirsezeltung«, »Trgovački' Nato sva so zopet zatekla med gama. za katerimi živi boljši del Maribor, 13, decembra i92IT_ decembra 1921. v Gainbrinovi dvorani odločno ■' V' ■ -.4 .’ protestira m o tproti centralizaciji obrtnih zadrug v Ljubljani, kor to postopanje no odgovarja obstoječemu obrtnemu redu, ne odgovarja pa tudi praktičnemu pomolu strokovnih zadrug, kar si dovoljujemo s sledečim utemeljevati: Glede na nezakonitost opozarjamo, da še vedno obstoji za Slovenijo obrtni i'0d, ki v §§. 111 in lila jasno določa, da eo smejo teritorijalne zadruge* in zadruge strokovnih skupin ustanovlja-le, če v to privoli pripadajoča zveza obrtnih zadrug, dotična zadruga od-uosno večina prizadetih. , Pri snovanju prizadetih strok, katere naj bi pripadale centralni zadrugi :vLjubljani, pa se ni ne zveza v Celju,, ne prizadete zadruge povprašalo in Kotovo je, da bi so tudi odklonilno izjavile. Se manj pa so se povprašali prizadeti, ki so nedvomno na tej zadevi JnijboIj zainteresirani. Naredbe dežel 3:16 vlade od 19. novembra 1019. pa za ^lOro poglavitna načela obrtnega retla ■e Pospešiti ne pa spremeniti, ker nika 7°? ne gre, da bi po naših orgatiizaei' 3ah bili edinole odloki pokrajinske _ u Opravo odnosno mnenje našim, štajer jskim interesom ne posebno naklonjene ljubljanske trgovske in obrtne zbornice kompetentno. Iz stališča praktičnega pomena je ka brezdvomno jasno, da prizadete strokovne obrtne zadruge za celo Slo ^nii° svojemu namenu ridi prevelike ^'^irnosti in prevelike oddaljenosti do jubljane ustrezati ne more. Najvaž nameni zadrug bi ostali na tal 'ac\n ueizpopolnjeni in vse spoštovanje 11 *3ubezen do zadrug zginilo bi iz src j? >l'tništva s trenutkom, ko se jih sili v *°rporacijo, ki že v naprej obljubuje ^slati mrtvilo. Če se nadalje pomisli, ji.se bode prav'kmalu iz nacijonalno-^konoanskih ozirov Slovenijo delilo v |rVe samoupravni oblasti v Mariboru, gospodarski .c&ntruni severno SIo- 1 ®uije edinole služiti more in da je isto edino praktično. Globoko prepričani o potrebi stro-^oyni[, zadrug izjavljamo prizadeti P^ajo se na imenovane razloge odomo osnovali lastne in samostojne ^ tne strokovni zadruge, ki borejo «.oy°1;j velike in v stanu, da svojim namenom v poln? meri zadaste, obenem izjavljamo, da k snujočim se Ijubljan-s*im zadrugam iz navedenih vzrokov Pristopiti ne moremo. »Prosimo, do se ta naš protest vzame znanje, piosimo nadalje, da zveza J^nih zadrug tozadevno intervenira Ljubljani, fer da tudi »Slovensko« “rtno društvo v Mariboru« podvzame ''•otrebne koJake ter nam pripomore ^ svobode pri naših lastnih ae>.iah. organ i- M a r i b > r, dne. 11. dec. 192]. OpoUne pa sva se umaknila v kremno gostilno »Moskvo«, last ru-^Sa begunca, ki je napravil tam Prav skromen, ajpKfeten domek' svo-^ sotrpnom. Marljiv, kot prava sionska gospodinja, streže sam svojim .'|'.a5lm gostom z drugimi Rusi. Priha-va,Jo ppčasi, trudnih korakov, možje, ? ^ih° voljo, sključeni, a vendar . iTibujoči usodi, l;er še verujejo v vstaji©- moreš so ubraniti težkih' mi* A čo jih gledaš in poslušaš pritajeno ®J>etanje, ne moreš se ubraniti čustev * solz, ki te duš* nekje v globini, zato a hitela z jedjo, da' prideva ven na ;*r«v »Tinv«’ ■ In z mislijo na nje, bedne, ‘trpeče izstopil v Mariboru. Hodijo, blo-gpo, kot so blodli morda naši bratje 3i, ko jih je usoda gnala čez alban-,'e gore. In tako so blodili naši begun- ■ ko je njihova zemlja trepetala pod Sttjem. In dares komaj še raziune-£«10 vso to usodo. Ravno tako hitro pozabili tudi težke dneve nase te-x«e minulosti, s>o,ie ideale in sanje iz ^‘Preteklih’ dni. Prav zato' tako te-'k° razumevamo Beograd!' Treba je da mu stojimo bližje, da si po-podamo iz oči v *či, da si sežemo v ro- • e. odpremo svoj* duše. mislimo Irt Zo-^t: pošteno hočemo! Potem pa bomo v'V"?j vedeli, da sno si res bratie ž isto \^{jo, z istim ciljanj Politične vesti. * Stanje ministrske krize. V soboto se je situacija zopet poslabšala. Demokrati so stavili tri predloge za razdelitev portfeljev. Ti predlogi pričajo,' da demokrati računajo s partizansko občutljivostjo radikalcev in so voljni iti celo daije, kakor bi šla na njihovem mestu katera druga strank3,. samo da likvidirajo sedanjo vladno krizo. G. Davidovič je ponudil g. Pašiču ministrsko predsedništvo, notranje ministrstvo pa bi naj zasedel demokrat, ki bi bil vsem vladnim strankam po godu. Radikalci so odbili koncesije demokratov in vztrajajo r/a svojem trmastem stališču, da jim gre vodilna vloga na vladi. Demokratom bi radi vsilili podrejeno vloj|T?, dssiravno imata obe skupini približno enako moč. To trenje mea obema enako močnima silama je že .opetovano povzročilo krizo in jo podaljšuje fudi tokrat. Krivda ni na demokratih, ki imajo’jasen in precizen program in znajo, kaj hočejo, ampak so krivi radikalci, ki neprestano kolebajo semiotja, se cepe v posamezne struje in danes anulirajo to, kar so sklenili včeraj. Radikalski kongres je pričel v nedeljo (11. decembra). Zdi s?, da radikalni ka-derji namenoma zavlačujejo rešitev krize in razčiščenje položaja, ker čakajo na odločitev glavnega kongresa. Po sedan jem razpoloženju saditi bo ta kongres zelo buren ter bo odločil bodočo politiko radikalne stranke. G. Davidovič je bil v soboto zopet pri kralju in mu poročal o situaciji. Med tem se je razširila vest, da je g. Pašič nenadoma zbolel in da ne bo mogel prisostvovati kongresu svoje stranke. Kot značiino se navaja, da je bilo pri kralju v avdijenci zaporedoma več^ generalov. — Cas je že, da se razčisti in ustali naše partizansko življenje. \*zlic temu, da je pot državne politike popolnoma jasna, se skušajo radikale! izogniti sedanjim smernicam in ne oziraje se na težavni položaj, v katerem se nahaja država, delajo poskuse s strankarsko hegemonijo. Strankarji se pulijo za portfelje, dr?avni sovražniki pa vedno boli izpodkopujejo temelje narodnega ujedinjenja. * Posredovanje v gršk’o4nrškem sporu. Prihodnje dni se vrši v Parizu konferenca ministrov za zunanje posle vseh velesil, na kateri se4 bo posvetoiva-lo o posredovanju v grško-turškem sporu. Te konference se bo udeležil, takor poroča rimska .»Tribuna«, tudi italijanski zunanji minister markiz del!a Torretta. ' * Vprašanje Tihega oceana. V ofi-cielnih ameriških krogih se govori, da sp, bo vprašanje zveze.med Ameriko, Anglijo, Francijo in Japonsko na Tihem oceanu ponovno, pretresalo, če se bo dosegel sporazum, ga bo predsednik Jlarding predložil ameriškemu senatu. V tem slučaju se ne gre za vojaško alianeo ali antanto. Je štiri, države so obvežejo, da se bodo reševala oceanska vprašanja skupno. , goni: za Komisarja 'Joso Karabajič; v Čakovcu: za komisarja Milan Kolar, za pomočnika Anton Kron j. — Za božičnico pri Sv. Duhu na Ostrem vrlin jo daroval g. Ferdo K. 20 K. Srčna livala in obilo posnemovalcev. — UIdnjeuje občinskih sodišč za pobijanje draginje in maksimalnih cen! »Službene Novine« z dne 8. dec. t. 1. prinašajo razpis ministrstva socijalne politike na vse pokrajinske uprave, velike župane in okrožne načelnike, da se takcj ukine delovanje sodišč za po* bijanje draginje, ker je tretja sekcija zakonodajnega odbora odločila, da se imajo ta sodišča ukiniti in njihovo funkcije prenesti na redna sodišča. — Trgovska in obrtniška zbornica opozarja vse interesente, da je ta naredba že od 3. decembra t. 1. v veljavi. — Planinci, ki ste že uživali krasen razgled od naše severne trdnjave Sv. Duli na Ostrem vrhu, spomnite se z malim darčkom bedne obmejne šolske dece pri Sv. Duhu, ki priredi v nedeljo 18. decembra božičnico- Darove (obleko, o-butev, šolske potrebščine ali denar) sprejema »Tabor«. Vsak najmanjši dar dobrodošel! Darovi se priobčijo v »Taboru«. — Nov dnevnik v Osijeku. V kratkem začne izdajati v Osijeku nov, iz-venstranski dnevnik pod naslovom »Osiječki Dnevnik«. — Dovoljen izvoz konj. Gospodar-sko-finančni komite ministrov je na svoji seji dne 5. t. m. sklenil, da se dovoli izvoz 3000 lahkih konj proti plačilu predpisanih taks, .preko carinarnic, ki jili določi ministrstvo za kmetijstvo-Na podlagi tega sklepa gospodarsko finančnega komiteja ministrov je ministrstvo za kmetijstvo in vode določil:), da se ima odobreni kontingent 3000 lahkih konj izvoziti preko nastopnih carinarnic: V Gjevgjeliju, Bitolju, Grpžu in Mariboru po 500 konj, preko carinarnice v Rakeku pa 1000 konj. Carinarnicam je naročeno, da se izvoz konj dopusti v določenem številu od dneva objave te naredbe v »Službenih novinah« tokom dveh mesecev po objavi na način, kakor je predpisan po pravilniku za izvoz že prej dovoljenih kontingentov konj. —- Število prebivalcev največjih' dr. žav na svetu. Po svetovni vojni so se vršila skoro v vseh večjih' stavah ljudska, štetja, iz katerih’ posnemamo, r 1 si e/f/vi- Av*/vlJ4r» Ana/. lT~ Drsefna krosišika. — Slovensko šolstvo v neodreženem ozemlju. Italijanski poslanik v Beogradu je nedavne? 'zatrjeval, da sO pritožbe o šolski mizoriji v Primorju neutemeljene. I)a je pa vsa ta izjava le prazna fraza, priča dejstvo, da je še danes zlksti ob morju G3 bivših slovenskih oziroma, hrvatskih šol zaprtih' ali pa poitalijančenih; Tudi družba sv. Cirila in Metoda do danes še za nobeno svojih' 2S šol v Primorju ni dobila do* voljenja za otvoritev. Po nekod je dosegla dvatisočletna kultura že tak vr-lunec, da pretepajo orožniki kmete, ivi nočejo vpisati svojih otrok' v italijansko šolo. Na ta način hoče italijanska vlada vršiti raznarodovalni proces od morja v zaledje. t— Imenovanje v železniško.policij« ski službi. Na podlagi uredbe o regu-aeiji položaja in plač policijskih uradnikov so imenovani: na 'Jesenicah': za komisarja železniške policije Vojislav čirovič, za pomočnika 'Anton Batagelj; v Maribora: za komisarja Radoslav Brenčič, za pomočnika Živan 'antič in Karel Suša; na Rakeku: za komisarja. Alojzij Krniec, za^ppmpči^i-Hca Ra;do Za.klanovič: v ‘C-er\tnlei: 'za pomočnika Danilo «Vink'; v Gornji Rad- da znaša prirastek Anglije 4.7%, Ja ponsko 13.0%, Združenih' drža.v 14.9%, d.ooim izkazuje Francija nazadovanje za 5.5% p,kupa j z novimi anektiranimi provincami, brez teh' pa za 8.8%. An-^ glija šteje potem (brez kolonij in doni! n ionov) 42,91(5.482 prebivalcev; Fran cija 36,084,266 preb.; Japonska 60,191.462 preb-; a Združene države 105,740.026 prebivalcev. — Veliki požar v Carigradu. V sredo ponoči je izbruhnil v carigrajskem hotelu »Alliambfa« požar, ki. se je kmalu razširil na vso okolico. Veš trud, obvladati ogenj,- je bil zaman. Šele včeraj popoldan se je posrečilo zavezniškim četam, ogenj omejiti. — Mnogo italijanskih vojakov je našlo smrt v hiši, kjer so bili. nastanjeni in katera se je vsled ognja zrušila ter pokopala pod razvalinami vso speče vojake. — Said-Halim-paša umorjen. Bivši veliki vezir Said Halim-paša je bil v četrtek v Rimu pred svojim stanovanjem v neki postranski ulici umorjen. Morilec ga je ustrelil v trenutku, ko jo izstopil i? kočije. Krogla mu je prebila čelo ter je bil ,na mestu mrtev. Sumi se, da je Said Halhn-paša postal žrtev armenske osvete, kateri je svoj čas podlegel tudi Talaat-paša v Berlinu. “Said Halim-paša je bil veljki vezir od I. 3,913. do 1917. Skupno žnjim sta bila v kabinetu Enver=paša in Talaat’ paša. , £ — Poljska kupčija z jajci. Poljski trgovci izvažajo izredno veliiko jajc v Francijo. Na Poljskem stane jajce 15 IPofljskih imark ali v francoski valuti 38 centimov 12 jajc, ker se po sedanjem • kursra plača za 100 poljskih1 marlt samo 10 franooskih" centimov. Po tem stane 1440 jajc 21.600 mark ali 21 fran= .‘Kov 60 centimov. Toda poljski trgovci jih prodaje iv Franciji po RTO-i^a-nKav.'' Gotovo ;»ein _feines 'Goschaftt, ; Stran a Mariborske vesti. Maribor, J 2. decembra 1921. m Pomanjkanje vode v mestnem vodovodu. Odkar ima Maribor vodovod1 šo ni bilo takega pomanjkanja vode, kakor letos- Prebivalstvo se poziva k varčnosti, razni obrati pa tratijo vode nemoteno po-nepotrebnem. Za danes omenimo le južno železnico, ki porabi le za premikalne stroje na obeh kolo* dvorili že sama dnevno 350 kubičnih metrom vodo iz mestnega vodovoda, na škodo prebivalstva. Desetletja so dobivali premikal ni. in drugi, stroji vodo v kurilnici iz Drave, kar je bilo tudi za južno železnico ceneje. Opozarjamo torej mestno občino, da to v bodoče od-1 pravi. , m Hotelir Friedl In .Deutsches Volksblatr. Nedeljski »Deutsches Volks-blatt" nas zopet napada, ker smo si dovolili v listu javno ožigosati nelojalno, zagrizeno postopanje lastnika hotela ,Me-ran* g. Friedla, čigar nemčnrska strast sega tako daleč, da je odpustil edinega slovenskega uslužbenca, katerega je bil osumil, da je lanciral v naš list notico o ščuvanju natakarja Radija proti srbskim gostom. Mi smo izrecno označili, da do-tičnik ni v nikaki zvezi z dopisom, katerega nam je prinesel slučajno navzoči gost; vzlic temu je g. Friedl vrgel edinega slovenskega uslužbenca na cesto. G.Fried! velja kot eden najzagrizenejših Nemcev v Mariboru in se je moral že opetovano zagovarjati pred sodiščem radlsvojih pre-temperamentnihnastopovprotiSlovencem. Vprašamo samo našo javnost; Kaj bi se zgodilo Slovencu, če bi se v Gradcu, v Trstu ali v Gorici obnašal tako izzivalno, kakor se obnaša g. Friedl v Mariboru. Upamo, da bo vsakdo našel primeren odgovor. »'Deutsches Volksblatt“-u pa smo odgovorili stvarno in principijelno v sobotnem uvodniku. Dalje se s tem listom ne bomo prerekali, ker so naša načela in njegova demagogija nepremostljivo razhajajo. m Društvo jugoslov. akademikov v Mariboru. Vabimo vse člane, da se sigurno udeležijo važnega sestanka, ki se vrši v torek, 13. decembra ob 20. uri v društvenem lokalu. m Občinsko sodišče za pobijanje dra. ginjc. Z ozirom na povišanje cen moke je obč. sodišče za pob. drag. določilo iz-premembo cene žemljam v toliko, da se smejo od 32; t. m. prodajati po 1' K, žemlje iz moke 0, ki morejo tehtati r450 gramov. Gostilničarjem ostane dosedanji 30% povišek. Ostale maksimalne cene so za enkrat noizpremenjene. — Maksimiranje drobnega peciva se je odložilo do rešitve vprašanja zgradb^ občinske pekarne. m Mariborsko sejmsko poročilo. Na sVinjski sejem dne 9. t. m. se je pripeljalo 68 prašičev. Cene so bile sledeče: mladi prašiči. 4 tedne stari komad K 32p—350; 5—6 tedne stari. Iv 200—250; 6—8 tedne stari K 260—350; '4—6 mesecev K 700—850; 8—30 mesecev kron 3200—3600; prašiči 1 leto stari kron 2500—3500; VA lota stari K 4000—4590; plemenske svinje kg. žive teže 28—30; pol pitane, kg. mrtve teže K 34—40. m KLUB.BAR. Otvoritev dne 15. decembra. 1954. m Kavarna Central. Danes koncert salonskega orkestra Perc-Comelli, začetelč ob 8. uri. 1751’ Ptuj. Z;#nimiva s-jdna razprava v Ptnju* Dne 3. t. m. se je vršila pred kazenskim sodifečem v Ptuju zanimiva 'obravnava, ki jasno osvetljuje ptujske renegate tor njihovo zagrizenost in hudobnost. Dne 9. 5. 1.1. se je vršil občni zbor gromija trgovcev v Ptuju, ki' se je pa vsled nadutosti renegatov razbil, oziroma jo bil razpuščen po vladnem zastopniku. Po tem občnem zboru sta' znana renegata Spruschina (češkega pokoljenja) in trgovec Kovačee v kavami »Evropa« napadla in žalila, večjo dražbo Slovencev. Radi tega sta zavedna gg. B. in K. vložila proti omenjenima tožbo'radi žaljenja časti. V, septembru 1.1. se je vršila razprava, pri kalerr sta bila Spruschino in Ivovačec tiidi kaznovana. Tri /mesece za omenjenim dogodkom v maju. to je meseca avgusta pa sta vložila Spruschina in