Vprašanje (dis)kontinuitete med etiko in politiko je civilni živec renesančnega humanizma v historični ontogenezi, ki se začne s Salutatijem, razvija s Ficinom in sklepa z Machiavellijem. Tragično sirensko petje človeškega bivanja vseskozi zapeljuje, a nikdar ne preglasi vzgornih upov k praksi usmerjene človeškosti, ki spekulacijo uresničuje skozi dejavnost, kontemplacijo udejanja skozi politiko, sveto izpričuje skozi posvetnost. Humanistična duhovna in filozofska prenova ciceronskega nauka o dobrem delovanju na pragu modernosti nemirno, pa vendar srečno pripelje antropološko vexata quaestio skozi Scilo in Karibdo družbene etike, nihajoče med jajcem in jabolkom (ab ovo usque ad mala) Salutatijevega voluntarističnega optimizma, Ficinovega novoplatonizma in Machiavellijevega antropološkega pesimizma, med zemljo, nebom in breznom. Civilni humanizem še danes budi in bodri vse, ki se v somraku človeškosti še trudijo služiti kvalificiranemu življenju.

Pravice

URN

URN:NBN:SI:DOC-3OSNI2I9

COBISSID

77932547

DOI

10.4312/clotho.3.1.41-75

Objavljeno

25.02.2022

Metapodatki

Citiranje

APA:

Šček, Jernej, Škamperle, Igor (2021). Salutati, Ficino in Machiavelli. Clotho, letnik 3, številka 1, str. 41-75. URN:NBN:SI:DOC-3OSNI2I9 from http://www.dlib.si

MLA:

Šček, Jernej, Škamperle, Igor. "Salutati, Ficino in Machiavelli." Clotho letnik 3. številka 1 (2021) str. 41-75.
<http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3OSNI2I9>

Clotho
2019-
(Zbirni zapis)