Prispevek na osnovi konceptualnih podob "izginjajočega posrednika" (F. Jameson in E. Balibar), izhajajoč iz opredelitve njegovega pasivnega in aktivnega principa, analizira dosedanjo in potencialno vlogo Slovenije v evroatlantskih integracijah. Sledeč tem izhodiščem avtor najprej razčleni posebnosti slovenskega prisvajanja / udomačevanja evropskega integracijskega diskurza v času pred vstopom Slovenije v Evropsko unijo, se nato posveti analizi razvojnih neravnovesij v post-krizni Evropi, oboje s ciljem primerjalno opredeliti vlogo Slovenije kot "majhne države" na regionalni, evropski in mednarodni ravni. Avtor se osredini zlasti na vprašanje "normativne moči" Slovenije, vendar pa tozadevne potenciale države (v zunanji politiki) raziskuje skozi perspektivo formiranja identitetnih in diskurzivnih vzorcev slovenstva, specifičnih v tem, da so v njih integralno reflektirane tudi izkušnje, ki so jih imeli Slovenci s članstvi v večnacionalnih integracijah.

Pravice

URN

URN:NBN:SI:DOC-50SZL0LZ

COBISSID

48828163

Objavljeno

19.04.2021

Metapodatki

Citiranje

APA:

Horvat, Marjan (2020). Slovenija v evroatlantskih integracijah. Annales. Series historia et sociologia, letnik 30, številka 4, str. 701-718. URN:NBN:SI:DOC-50SZL0LZ from http://www.dlib.si

MLA:

Horvat, Marjan. "Slovenija v evroatlantskih integracijah." Annales. Series historia et sociologia letnik 30. številka 4 (2020) str. 701-718.
<http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-50SZL0LZ>

Annales
1991-
(Zbirni zapis)