LetO LXVIII	Poiinina plačana v gotovini
V Ljubljani, v torek, dne 30. julija 1940
Stev. 172 a
Cena 2 din
Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din, ca inozemstvo 120 Din
Uredniitvo je v Kopitarjevi uLfe/Ul

► VENEC
Telefoni uredništva io oprave: 40-01, 40-02, 40-03, 40-04, «04)5 — Izhaja vaak dan zjutraj razen ponedeljka in dneva po praznik«
Čekovni račnn Ljubljana itevilk* 10.0)0 in 10.349 m inserate.
Uprava: Kopitarjeva ulica t te viika 6.
Konferenca v Havani
Ves pretekli teden so v Havani zborovali zastopniki vseh držav Severne, Srednje in Južne Amerike na skupni konferenci, kjer so raz-motrivuli o posledicah, ki bi jih na gospodarskem in političnem jiolju evropska vojna mogla imeti za posamezne države na ameriški celini. Evropska vojna je že do sedaj prizadela vsem trem Amerikam hude udarce. Vse ameriške države, predvsem južnoameriške, so zaradi vojne v Evropi takorekoč izgubile ves svoj trg-, kamor so izvažale svoje proizvode. To je imelo posledico za denarni položaj po nekaterih južnoameriških državah. Ni čudno, če so Ze-dinjene Severne Amerike kot najmočnejša ameriška- država in kot tista, ki zaradi vojne v Evropi še ni toliko trpela, hotele takšen položaj izkoristiti, da poskusijo denarno oslabljene južnoameriške države spraviti v objem velike vseameri.ške skupnosti, ki bi bila, naravno, pod vodstvom najmočnejše in najbolj bogate, to je Zedinjenih držav Severne Amerike, in ki bi omogočila, da bi južnoameriške države svoj evropski -trg nadomestile s severnoameriškim trgom, medtem ko bi Severna Amerika prevzela oskrbovanje Južne Amerike.
Ako bi se Severni Ameriki njen načrt, ki ga nemško časopisje pripisuje raznim nemškim političnim beguncem, ki živijo v Severni Ameriki, posrečil, potem bi iz takšnega novega položaja za ureditev gospodarskega življenja v Evropi nastale velike težave. Ako na vseame-riško konferenco na llavani gledamo v tej luči, potem se ne moremo otresti mnenja, da pomeni predlog Severne Amerike nov poskus, da bi ameriški kontingent oviral zmagovito Veliko Nemčijo v njenem stremljenju, da Evropo organizira po načelih svojega novega reda, ki ga je skupno z Italijo pripravila in o katerem je nedavno tako obširno govoril nemški gospodarski minister dr. Eunk.
Ko smo brali poročila o vseameriški konferenci, smo videli, da največje južnoameriške države, to so Brazilija, Argentina in Čila o severnoameriškem načrtu niso navdušene, ker se bojijo, da ne bi preveč prišle v gospodarsko in politično odvisnost Severne Amerike. Tudi v Severni Ameriki vsi gospodarski krogi predloga svoje vlade ne odobravajo, češ, da obstoja v Severni Ameriki že sedaj veliko število brezposelnih. ki bi pa moglo še narasti, ako bi se vse južnoameriško blago, ki je do vojne šlo v Evropo, razlilo po Severni Ameriki in tamkaj spravilo v nevarnost tiste gospodarske panoge, ki se pečajo s proizvodnjo pridelkov, ki bi jih dobavljala Južna Amerika. Iz tega izhaja nedvoumno dejstvo, da se je evropska vojna že razvila v neke vrste medcelinsko gospodarsko vojno z vsemi posledicami, ki jih mora borba med kontinenti prinesti s seboj za nadaljno usodo človeštva. Zemlja ima živeža dovolj za vse, toda moderni kapitalizem očividno ne prenaša nobenih revolucionarnih sprememb.
Južnoameriške države so dosedaj uvažale v Evropo največ petroleja za 62 milijard din, za okroglo 30 milijard din kave, za 25 milijard din sladkorja, za 20 milijard din bakra, za 20 milijard din bombaževitie, 15 milijard din raznih kovin, 12 milijard din kož, 12 milijard din pšenice, 5 milijard din cinka, 10 milijard din koruze, 6 milijard din salpetra, 4 milijarde din kakava. Za to je res vprašanje, kako mislijo Zedinjene države Severne Amerike sprejeti na svojem lastnem trgu tolikšne količine blaga, ne da bi s tem spravile v nevarno dihanje svoje lastno gospodarstvo. Na drugi strani pa je tudi res, da denarne stiske, v katere so prišle južnoameriške države za to, ker svojega blaga ne morejo več prodati v Evropo, lahko povzročijo po mnogih južnoameriških državah notranje prokucije, ki bi v današnjih okoliščinah na vsak način morale imet tiotalitarni značaj, kar pa morajo Združene države Severne Amerike iz ozirov na lastno varnost preprečiti. Roosevelt je spričo tega položaja, ki ga ni treba opremljati z nobenimi razlagami, ker učinkuje po svojih golih dejstvih zadosti prepričevalno, odredil, da naj blagajna Združenih držav Severne Amerike stavi južnoameriškim državam na razpolago kredit od pol milijarde dolarjev (nekako 30 milijard din). Na eni strani bi to bila le kapljica v morje južnoameriških potreb, na drugi strani pa se posebno Brazilija in Argentina trmasto upirata, da bi za takšno ceno prodali svojo državno odvisnost. Severni Ameriki pa izročile neke vrste monopol na surovine, ki jih potrebuje njihova vojna industrija. Že na tem prvem, poglavitnem vprašanju konference na Havani so se pokazali velikanski valovi, ki jih je dvignila vojna v Evropi in ki sedaj z vso silo butajo ob obale vseh treh Amerik.
Drugo vprašanje, ki je Severna Amerika sprožila, je vprašanje skupne zaščite vseh kolonij, ki jih v Ameriki imajo evropske države, predvsem Francija in Nizozemska. Tudi ta predlog pri južnoameriških državah ni . naletel na navdušenje. Posebno Brazilija in Argentina se protivita skupnemu varuštvu nad evropskimi posesti, to pa za to, ker bi spričo ogromne premoči," ki jih ima jo Združene države Severne Amerike, to skupno varuštvo ne bilo nič drugega, kakor varuštvo Severne Amerike nad kolonijami. ki vse leže v Južni Ameriki, torej v neposredni bližini Brazilije in Argentine. Južnoameriške države sc, z drugimi besedami, branijo, da bi same podpisale pogodbo, v kateri se izročajo v varstvo tega, kar imenujejo imperializem Severne Amerike
V Solnogradu ni bilo sklepov
Nemška in italijanska poročila zatrjujejo, da je sedaj južnovzhodni Evropi zagotovljen miren razvoj — Obstoječe spore naj dotične države spravijo čim prej s sveta z medsebojnimi sporazumi Po zaključku vojne z Anglijo bo jugovzhodna Evropa dokončno urejena
Bern, 29. jul. t. >Neue Ziircher Zeitung«: Trojni posvet, ki ga je imel nemški drž. kancler Hitler zaporedno z državniki Romunije, Bolgarije in Slovaške se je končal v nedeljo zvečer. O razgovorih so bila objavljena kratka uradna poročila, ne da bi bila vsebina razgovorov omenjena. Posvetovanja so imela namen dati v Nemčijo povabljenim državnikom priložnost, da slišijo nemške nasvete glede mirne in sporazumne rešitve vseh obstoječih sporov na jugovzhodu Evrope, ter da nemškemu državnemu kanclerju objasnijo svoje poglede. Ves nemški tisk je naglašal, da je vladalo pri razgovorih prisrčno, prijateljsko razpoloženje in da je miren razvoi južnovzhodnega življenja sedaj zagotovljen, ker da so interesirane države sprevidele, da je za nje najboljše, ako čim prej sporazumno uredijo medsebojne težave. Sklepi niso bili sprejeti nobeni.
Razgovori so se potem delno nadaljevali v Rimu, kamor sta romunska državnika šla na eno-
dnevni obisk. S tem je bilo podčrtano vzajemno sodelovanje držav osišča Kiin—Berlin pri urejevanju južnovzhodnih vprašanj.
Švicarski listi dodajajo tem poročilom še svojo lastne razlage, ki jih opirajo na poročila svojih poročevalcev. Po teh poročilih se Nemčija in Italija nista hoteli izjaviti, da sta proti spremembam predpisov mirovnih pogodb na jugovzhodu, o katerih trdita, da so neobhodno potrebne. Toda dosegli sla, da prepričata dotične vlade, da je najboljše, ako same prostovoljno in čim prej te spremembe omogočijo. Švicarski listi poudarjajo nadalje, da se ho jugovzhodno vprašanje končno-veljavno uredilo po zaključku vojne z Anglijo. Značilno je, da ves švicarski tisk poudarja, da glede jugovzhoda obstojajo sporazumni vidiki med Nemčijo, Italijo in Sovjetsko Rusijo.
Nemške in italijanske razlage o posvetih v Solnogradu in Rimu
Berlin, 29. jul. A A. DNB. »Nemška diplo-matsk o - politična korespondenca«
prinaša članek ki je posvečen uspešnemu zaključku v Monakovem in Rimu z odgovornimi državniki držav jugovzhodne Evrope. Članek pravi:
V teh pogovorih vidimo jamstvo za to, da ta del evropske celine, ki je stoleUa trpel zaradi spopadov in trenj, ne bo več prepuščen taki usodi. Članek dalje pravi, da je prišel v jugovzhodni Evropi konec vsakemu vplivu tistih držav, ki gledajo v teh krajih temelj za odpor pa tudi za napad proti Nemčiji in Italiji, ki sta nosilki napredka. Po zlomu Francije je ta vpliv odstranjen, obenem pa je odstranjen tudi vsak vpliv in ugled Anglije na Vzhodu. Člankar pravi, da je treba sedaj odstraniti iz teh držav vso navlako, ki je ostala od nekdanjih vplivov zahodnih držav. Nato članek pravi: Nemčija in Italija nimata drugega interesa, kakor svojo željo, da bi ob vsem toku Donave nastopile razmere in okoliščine, ki bi omogočile prijateljsko in dobro sosedsko življenje vsem narodom, ki žive v tem delu Evrope. Šele ko bodo nastopile take razmere in okolnosti, bodo mogli ti narodi neoyirano posvetiti vse svoje sile za napredek in blagostanje svojih držav. Dela v to smer pa ne sme voditi strast, temveč zdrav razum in pravičnost. Interese teh držav je treba gledati samo v prostovoljnem organskem prilagojevanju celoti.
Rim, 29. julija. AA. DNB. V zvezi z razgovori ki so potekali včeraj v Rimu z romunskimi državniki, v tukajšnjih političnih krogih poudarjajo, da je odvisno od podonavskih držav, ki so se teh razgovorov udeležile, da na podlagi razgovorov v Solnogradu in Rimu začno z neposrednim sporazumevanjem o končni zadovoljitvi Podonavja s potrebnim razčiščenjem nasprotstev, ki obstojajo med njimi. Ker je_ bil
benih zunanjih težav, kajti Nemčija 6krbi zanjo •tudi v vojaškem oziru. Slovaška kot ena najmlajših evropskih držav nima težave, da svoje notranje razmere uravna v smeri neposredne in dokončne politike.
V nadaljnjih izvajanjih piše list, da je način, kako je mala slovaška država uredila prijateljsko sožitje z veliko nemško državo, zgled, kako bo treba v bodoči Evropi urejevati odnošaje med malimi in velikimi državami.
Solnograd, 29. jul. AA. DNB. Včeraj zjutraj je prispel v Solnograd predsednik slovaške republike dr. Tiso. Na železniški postaji je slovaškega državnega poglavarja pozdravil v imenu voditelja Nemčije zunanji minister v. Ribbentrop. Pri sprejemu so bili navzoči tudi zastopniki državnih oblasti, narodno socialistične stranke in državne obo-ložene 6ile. Na -peronu je bila postrojena častna četa. Zatem ko je dr. Tiso obšel častno četo in ko so mu predstavili ugledne osebnosti, ga je v. Ribbentrop pospremil do hotela. Kakor je znano, sta malo pred prihodom državnega poglavarja prispela v Solnograd tudi slovaški ministrski predsednik Tuka in slovaški zunanji minister Durčanski.
Voditelj Nemčije je ob 15 sprejel predsednika slovaške republike Jožefa Tiso, slovaškega ministrskega predsednika dr. Tuko in ministra Sanjo Macha.
Po kosilu pri Ribbentropu na posestvu »Fuschl« pri Solnogradu in sprejemu po tem kosilu, je šef protokola v. Dermberg skupno z nemškim poslanikom v Bratislavi Bernardom pospremil slovaške državnike ,v katerih spremstvu je bil tudi slovaški poslanik v Berlinu Čermak, z avtomobilom v Ober-salzberg.
Bratislava, 29. julija. AA DNB. Davi se jc vrnil iz Solnograda predsednik slovaške republike dr. Tiso. Z njim sta se vrnila tudi predsednik vlade Tuka in minister Sanjo Mach.
Spremembe v slovaški vladi
Tuka tudi zunanji minister Mach — notranji minister
Bratislava, 29. julija. AA. DNB: Kakor se izve, je predsednik države Tiso podpisal ukaz, s katerim se predsedniku vlade Tuku prepušča tudi vodstvo slovaškega zunanjega ministra. Sanjo Macli pa je bil imenovan za notranjega ministra. V političnih krogih pričakujejo, da bo Sanjo Mach ponovno prevzel poveljstvo nad Hlinkovo gardo. (Durčanski torej odpade kot zunanji minister.)
Šanjo Mach je dal po svoji vrnitvi iz Solnograda predstavnikom tiska sledečo izjavo:
Z obiskom v Nemčiji smo popolnoma zadovoljni in polni zavesti, da sta obstoj in svoboda slovaške države končno zajamčena. Mi Slovaki se lahko zahvalimo Bogu, da smo se kot prvi priključili borbi za ustvaritev velike zamisli vodje Nemčije v upanju, da bo uresničitev teh zamisli tudi slovaškemu narodu prinesla boljšo bodočnost. Danes smo srečni in polni hvaležnosti. Mi bomo zvesti in vdani velikemu tvorcu nove Evrope in bomo dali svoj prispevek za uresničitev njegovega dela v prostoru, kjer so živeli že naši predniki. Meni je že pred 14. marcem 1939 bilo jasno, je nadaljeval Mach, da moramo s srečo in pravico do suverene slovaške države prevzeti tudi dolžnosti. Zato se razume samo po sebi, da slovaška država v celoti izpolnjuje svoje dolžnosti, ki izvirajo iz njene vključitve v to novo evropsko skupnost. Rad bi, da bi bil mogel včeraj vsak Slovak slišati Hitlerja, kakor smo ga slišali mi. Prepričan sem, da bi tak dan postal praznik vsega slovaškega naroda. Če sem bil do sedaj poln občudovanja za vdanost nemškega naroda do svojega voditelja, pa šele danes v celoti razumem in sem tudi sam tako očaran nad osebnostjo vodje rajha, da tega sploh ne morem povedati z besedami.
Na Madžarskem trdifo da bo Bolgarija pristopila k osišču Rim - Berlin
Curih, 29. julija, b. Informacije budimpe-štanskegn dopisnika NZZ pričajo o prisrčnem sprejemu bolgarskih državnikov v Solnogradu in o prijateljskem poteku razgovorov v dvorcu Fnschiu. Dopisnik trdi, da je to znak, da se je
'V2' ,., , ... . , ,	D .u t Bolgarija popolnoma postavila na stran Italije
Na velikem stopniscu pred vhodom v Berghot jn ]>jem£jje jn <|n ],„ v bodoče zavzemala po-
je pričakoval slovaške državnike voditelj Nemčije,
angleški in francoski vpliv na jugovzhodu končn^	Hitlerjeve telesne straže pa jim je iz-
veljavno odstranjen sta zdaj obe državi osisca kaza,a yoja.ko čast p0 pozdravih so se začeli raz-Rim—Berlin v popolnem sporazumu ustvarile na .	d	Berghofa ob navzočnosti nemške-
jugovzhodu Evrope potrebne stvarne pogoje m * zunanjega minislra8. Pri razgovorih so bili na-ozračje olajšanja, da bi na ta način omogočili ^^ d[! \iso< ministrski pre|sednik dr. Tuka in
Sanjo Mach. Razgovori so trajali poldrugo uro in 60 se končali okoli 16.30. Zvemo, da so razgovori z ozirom na tesne zveze med obema državama potekali v duhu prisrčnega sporazuma in prijateljstva. Po razgovorih je Hitler spremil slovaškega predsednika dr. Tiso in ministrskega predsednika dr. Tuko do glavaih vrat Berghola, kjer se je od njih najprisrčneje poslovil.
Slovaški državniki so se zatem odpeljali skozi Berchtesgaden in se pozneje vrnili v svoj hotel v Solnograd. Zvečer ob 19.30 bodo odpotovali iz Solnograda.
državam-udeleženkani končnoveljavno odstraniti vsa nasprotstva med seboj. S tem so dani predpogoji za neposredno ureditev političnih in zemeljskih vprašanj Podonavja. V tukajšnjih političnih krogih so zadovoljni s potekom razgovorov in z razvojem, ki se je zdaj začel v jugovzhodni Evropi ter upajo, da se bo na Balkanu na podlagi razgovorov v Solnogradu in Rimu v-kratkem začela nova doba delovnega in miroljubnega sodelovanja.
Potek obiska slovaških državnikov pri Hitler;u
Berlin, 29. julija. AA. DNB. »Baseler National Zeitung« objavlja danes komentar o solnograških razgovorih med slovaškimi in nemškimi zastopniki v Solnogradu. V tem komentarju pravi tudi naslednje:
Slovaška je 6 svojimi posebnimi odnošaji popolnoma združena z Nemčijo. Ti odnošaji 60, naravno, uspeh globokega in odkritega prijateljstva, ker je znano, da se je Slovaška prostovoljno podala že od ustanovitve svoje države pod vojaško okrilje Nemčije. Ta dejstva pa ne izključujejo popolne notranje svobode ravnanja. Takšen odno« je najnovejšega datuma in temelji na pravičnem in razumnem pojmovanju odnošajev med Slovaško in Nemčijo, ker ni treba izgubiti iz oči, da je slovaška država 6ama zaprosila za varstvo najmočnejšo evropsko državo, Nemčijo. Slovaški kot mladi državi je zagotovljen normalen razvoj, tako da ne bo imela no-
Na konferenci na Havani je bolj jasno kot kdaj pojirej stopilo v ospredje vprašanje, če bo Severna Amerika naslednik angleškega svetovnega imperija. Difficile est, satiram non seribere. Težko je zadržati smeh. Na eni strani se Severna Amerika s svojo gospodarsko politiko bori proti totalitarnim državam v Evropi in hoče pomagati Angliji, na drugi strani pa s tem, da si hoče pribaviti gospodarsko nadvlado nad vso Ameriko in si prisvojiti monopol nad vsemi surovinami ameriškega kontinenta, sama že izjiodkopuje angleško gospodarstvo in ga
... ________|e
doben položaj kakor Madžarska. V uradnem po-ročilu izrecno poudarjajo davno prijateljstvo ia bratstvo orožja v svetovni vojski. Rešitev vprašanja Dobrudže ne bo delalo nobenih težav več, ker je obmejna črta že ugotovljena in bo Romunija odstopitev južne Dobrudže verjetno lažje prenesla kakor pa razdelitev Sedmograške. Bolgarski krogi računajo 7. neposrednimi pogajanji in s skleniltvijo dvostranskega sporazuma. Nova bolgarsko-romunskn meja bo morala odgovarjati meji pred drugo balkansko vojsko.
General 2ekov pri Hitlerju
Berlin, 29. julija. AA. DNB: Vodja rajha Adolf Hitler je sprejel danes opoldne starega poveljnika bolgarske vojske v svetovni vojni generala Zekova.
Nov hud spor
med Anglijo in Japonsko
Japonci so zaprli enajst uglednih angleških industrialcev
Tokio, 29. julija, b. Med Anglijo in Japonsko je izbruhnil nov spor. Enajst uglednih angleških industrijalcev so aretirale japonske oblasti, ne da bi navedle razloge. Aretacije so bile izvršene istočasno v petih japonskih mestih. Med aretiranimi je tudi predsednik zveze angleških industrijalcev v Tokiu, gospod James. Značilno je, da je tik pred aretacijo angleški poslanik Craighie imel z novim japonskim poslanikom Macuocom daljšo konferenco. Pred nekaj dnevi je bilo rešeno veliko vprašanje med Japonsko in Anglijo glede ustavitve dobav vojnega matrijala vladi maršala Čankaj-šeka skozi britansko področje Birme. Sedaj pa je nastal nov spor, ki je v glavnem dokaz, da se hoče sedanji politični in vojaški položaj Velike Britanije na vseh straneh izkoriščati.
London, 29. julija, b. Angleški poslanik v To-kiju sir Craighie je imel dane6 z japonskim zunanjim ministrom 6estanek zaradi aretiranih angleških državljanov, uglednih industrijalcev na Daljnem vzhodu. Vsega je bilo aretiranih 11 06cb in ne 9, kot je bilo prvotno sporočeno. Podrobnosti o aretaciji še niso znane. Med aretiranimi se nahaja tudi
v pocledu surovin hoče spraviti v svojo odvis- dolgoletni dopisnik agencije Reuter Cook, ki je bil —'	poprej« šci omenjen« agencije aa Kitajskem. Nje-
mu očitajo vohunstvo. Kmalu po aretaciji je umrl pod čudnimi okoliščinami. Trdijo, da je po aretaciji skočil z drugega nadstropja vojašnice in da njegovega samoumora navzoči orožniki niso mogli preprečiti. Cook je takoj po padcu izdihnil. Od ostalih 10 aretiranih pa sta dva šefa britanske zveze industripcev. Oba sta izjavila, da s politiko nimata nič skupnega in da se pečata le s trgovskimi posli. Štirje aretiranci in 6icer Jame«, Holga, Jona in Dronans 60 iz Kobeja. Dalje so bili aretirani MacNorton, grški konzul James in brata Riger, od katerih je eden tudi častni grški konzul.
London, 29. julija, b. Zaradi aretacij angleških državljanov na Japonskem krožijo sedaj še naslednji razlogi teh ukrepov. Japonska očita aretiranim sabotažo po raznih podjetjih. Z ozirom na lo so angleške oblasti takoj stopile v zvezo r. dotič-nimi podjetji, kjer pa so jim merodajni činitelji izjavil, da so japonske trditve po sabotaži povsem netočne in naravnost fantastične.
Zemunska vremenska napoved: Zveri rilo se bo o<l severa in severozahoda dalje proti vzhodu. V planinskih predelih in na južni jk>Iovici države utegne biti še precej oblačno in tu pa tam deževno. Toplota se bo luliuo dvignila.
»Samouprava« o »srbski stvarnosti«
Belgrajska »Samouprava« je razpisala anketo o vprašanju, katere kulturne in socialne na'oge imajo Srbi v današnjem fasu. Prvi članek, ki je izšel v tem okivru, piše med drugim:
»Srbski narod je trenutno neorientiran. To je res Toda njegova razdvojenost je stvarno samo navidezna. V svojih najvišjih nacionalnih idealih srbski narod v prošlosti nikdar ni bil razbit. Ce je to danes, je morda zaradi tega, ker misli, (la dogodki ne dosegajo ravno teh njegovih najvišjih idealov. Danes stisnjen v samega sebe presoja in precenjuje dogodke okrog sebe, v želji, da ne stori ničesar, kar bi spravilo državo v nevarnost. Zanj ie država več kakor vse drugo in on je pri-nravljen, da za državo tudi v bodočnosti doprinese največje žrtve Toda pogrešno je naziranje, da pomeni njegova trenutna razdvojenost neko mirovanje Kes pa je, da ima v srbskem, narodu velike zmote, a na drugem polju. Nobenega dvoma ni, da je srbski narod sanjal o zedinjenem srbstvu. Jugoslovanska zamisel, odnosno llinzem iz prošlega stoletja je bil simbolična težnja Hrvatov; Srbi so v tej dobi zasledovali svojo lastno zamisel, oni so gradili svojo lastno državo kar je bilo nekaj stvarnega. Ono prvo je bila abstiakt-na dobrina, to drugo je bila stvarnost. Po svetovni vojni so se uloge menjale. Srbi so iskreno prevzeli jugoslovansko zamisel, kar je z ustanovitvijo države postala stvarnost, medtem ko so Hrvati aačeli misliti, da Jih je potisnila na s ran baš tista ideja, za katero so se prej abstraktno navduševali. Šele pozno se je srbski narod prebudil iz svojo umetne zmote in se je vrnil k svojemu staremu stvarnemu gledanju, ko je spoznal, da je bila jugoslovanska država ustvarjena iz raznih slovanskih plemen in da v tej državi ne prebivajo samo Srbi.«
Kako urediti položaj Bosne
V zvezi s prerekanji o bodoči preureditvi državi, 'ki naj reši tudi j.ripadnost Bosne, so muslimanski listi objavili izjavo, da trdno stojijo za dr. Kulenovičem in da želijo imeti samostojno upravno edinico. »Hrvatska gruda« pa objavlja dolg dojiis iz Sarajeva, kjer piše, da >hrvat-Ski nacionalisti v Bosni niso protivni sporazumu od avgusta meseca lanskega leta, marveč smatrajo, da je preozek, premajhen in da gre hrvatskemu narodu več. kakor je dobil. Hrvatski nacionalisti smatrajo, da o ozemlju, ki je ze_ jirj, U j učeno banovini Hrvatski, sjdoh ne sme vec biti govora. Kar pa tiče Bosne in Hercegovine, je po njihovem mnenju jasno, da more o usodi teli dežela odločevati samo narod. Toda hrvatski nacionalisti v Bosni ne razumejo, kako naj bi narod jiovedal svoje mnenje o bodoči pripadnosti Bosne in Hercegovine, kakor s pomočjo plebiscita, (dede izida pa so hrvatski nacionalisti mirni, kajti p a rod samo da bi iz gospodarskih razlogov želel priključitev teh dežela k srbski upravni edinici.
HSS ne more biti stanovska
»Obzor« obravfiaVit ponovno o vprašanju uvedbe ustavne reiorme v smislu u,vedbe stanovske države in pravi, da »Hrvatska seljačka stranka« nc more biti stanovska stranka in da potemtakem tudi njen režim nikdar ne more postati diktatura enega samega, to je kmetskega stanu v deželi. Stranka ima v programu samo to, da kmet pride do pravega polnega izraza v javnem življenju Hrvatske, ki je v veliki večini kmetska dežela, kar Pa v nobenem primeru ne izključuje sodelovanja vseh ostalih stanov za dobrobit naroda. Tudi ne kaže pozabiti, da je HSS danes politična zastopnica vsega hrvatskega naroda, bvoje dni da je Demetrovič špekuliral s tem, da bi tlbt> postala izključno stanovska stranka po receptu in geslih Dragolj. Jovanoviča, toda to se ni zgodilo.
»Hrvatski radnik« proti tujcem v naši industriji
»Hrvatski radnik« objavlja članek, v katerem se pritožuje, da pri nas posebno tujci v industriji kažejo neprijazen obraz »Hrvatskemu radničkemu savezut. »Inozemci v nasi industriji,« piše list, podčrtava jo simpatije za mednarodni marksizem, se navdušujejo za Sovjtesko Kusijo in se na vse načine trudijo, da bi izpodjedli vpliv Hrvatskega radničkega saveza med delavstvom.« List našteva nato nekaj primerov. Tako je uprava nekoga velikega podjetja v Varazdinu sprejela zastopnike marksistov in se pogajala z njimi, pa čeprav marksisti nimajo nobenega zaupnika v tem podjetju. Neko podjetje v Zagrebu samo agi-tira za pristop k marksistični organizaciji. Neko tretje podjetje v Karlovcu je odpustilo večje število delavstva, a je skrbno pazilo, da ni bil izločen noben marksist. List zaključuje s svarilom na naslov tujih lastnikov v naši industriji, naj si ne delajo utvar glede tega, da bi jih prijateljstvo z marksizmom rešilo in preprečilo, da hrvatski narod ne bo očedil narodno življenje Hrvatske od njihovega vpliva.
Jugoras proti kartelom
»Jugoslavenski radnik«, glasilo »Ju-eorasa», objavlja članek, v katerem v ostrih besedah zahteva, da se pri nas prepovedo kar teli. Članek pravi med drugim: »Dobičkarji se združujejo v kartele, da bi po svoji volji mogli narekovati cene vsemu blagu, ki je namenjeno najširšim plastem naroda. Ce bi se kje pojavila kakšna konkurenca iz tujine, potem ti ljudje takoj zavpijejo, da je »treba naše mlado gospodarstvo zavarovati s carinami«. Ako se v proizvodnji j*>javi, da je preveč blaga in bi morale temu primerno cene pasti, j)otem najdejo druge izhode, odpuščajo delavce, znižujejo plače. Kartelsko gospodarstvo je povzročilo, da pri nas ni niti načrtnega niti kapitalističnega gospodarstva, ampak čisto navadna goljufija, ki je zločin najbolj straš-ne vrste V kartelski industriji najdemo največ tujcev, ki delajo s tujim kapitalom Oni vodijo ostanke naših kapitalistov, oni jih zbirajo v kartele in jih učijo, kako se je treba zagristi v nežno telo mladega, nedolžnega naroda. List na koncu zahteva, da se kartoli pri nas zatrejo. Pri tem pa da je važno, da od obljub gremo vendar enkrat že na delo.
»Delo« v drugih rokah
»Hrvatski dnevnik« poroča Jis Belgra-da da je minister za pravosodje dr. Markovič, UMe bi lastnik lista »Delo«, odložil to breme. Kot razlog je navedel, da je z delom preobremenjen. lUvni. radikalni odbor e lastngvo , sta poverit upokojenemu mimstrJ —• Jovanoviču.
Ni. Vis. kneginja Olga	...
na obisku v počitniški holonift
Tudi letos je bilo organiziranih več počitniških kolonij za šolsko mladino. Posebno mesto Ljubljana in Maribor ter občine Jesenice, Hrastnik, Zagorje, Trbovlje in Kamnik so organizirale za , siromašno in čistega zraka in oddiha jx>trebno šolsko mladino številne kolonije ki so bile letos izpeljane. Kamniška občina ie tako poslala 50 dečkov in deklic v počitniško kolonijo v Zg. Tuhm . i Vsa mladež je našla tam lep dom v tamošnji ljudski šoli. Iz razredov so bile napravljene primerne šivalnice, iz enega razreda jedilnica, prav tako pa i je tam našla prostor kuhinja počitniške kolonije. Požrtvovalne učiteljice iz Kamnika so ves čas kolonije vodile obrat. Danes pa so doživele z veselo in zdravo mladino, ki se je močno okrepila na svežem zraku, veliko presenečenje, ki ga mladina sama pa tudi Zgornji Tuhinj, nikdar ne bodo
P°"okrog 4 popoldne je namreč počitniško kolonijo v Zg. Tuhinju obiskala Nj. Vis. kneginja Olga v spremstvu dvorne dame. 2e pred prihodom se je vesela novica razvedela po vasi in prebi-l valstvo je prihitelo pred šolo, da pozdravi visokega gosta. Šolska mladina počitniške kolonije pa se je jiostavila ob stopnišču, ki vodi v šolo v špalir in tako pričakovala kneginjo Olgo. K sprejemu viso-I kega gosta je prihitela tudi soproga g. bana dr. Marka Natlačena, prav tako pa tudi glavni 1 organizatorji počitniških kolonij. Tako so bili navzoči dr. Pire, ravn. Higienskega zavoda, dr. Lu-1 načkova, voditeljica šolske poliklinike v Ljubljani ter dr. Fettich, predsednik banovinske sekcije Jugoslovanske zveze za zaščito otrok. Iz Ljubljane je prihitel načelnik socialnega oddelka g. Kosi, 1 iz Kamnika pa kamniški župan g. Nande Novak in šolski nadzornik g. Nerima. Iz Belgrada je prišla od socialnega ministrstva gdč. Milena Ata-1 nackovič, višja svetnica v ministrstvu, v katere področje pripadajo tudi organizacija počitniških ko-
10n,)ko je prispela Nj. Vis. kneginja Olga, jo je
množica in zbrana šolska mladina pozdravila z navdušenim vzklikanjem, nakar je krepko »peta državno himno. Najprej je pozdravila vitega gosta ga. banova, nakar je pristopila mala Kanmi-čanka Škofic Majda in korajžno dek amirala »Pozdrav visokemu gostu« iz izročila kneginji O gi lep slovenski šopek. Od nedavnega bivajo v kolo-n ji tudi štiri male deklice, ki so prišle « West-aliie. V imenu svojih tovarišev je Ni. Vis. kne-cinio Olgo pozdravila mala Mevželj Marjetka. Za Tem ie pozdravil v imenu kamniške občine, ki je kolonijo priredila, župan g. Nande Novak, v imenu vzradoščenih laranov pa se je zahvalil domači župnik Stanovnik Anton.
Nj. Vis. kneginja Olga je zatem krenila v šolsko poslopje, kjer so )i gdč. Atanackovičeva, dr Fettich in tajnik sekcije g. Jagodic tolmačili ureditev kolonije. Kneginja Olga se je dalj časa pomudila tako v kuhinji kakor tudi v preprostih a lično urejenih spalnicah. Knegmja Olga se e zanimala za vse potankosti življenja v počitniški koloniji. Ogledala si je tudi opremo kuhinje m jedilnice. Na vprašanje, kakšne so druge kolonije po Sloveniji, je poklonil visokemu gostu ravnatelj Higienskega zavoda g. dr. Pire lep album slik, v katerem so bili posnetki z vseh letošnjih počitniških kolonij. Nj. Vis. kneginja je s priznanjem pregledovala slikane dokaze o skrbi za zdravstveno okrepitev siromašne šolske mladine, med tem ko je šolska mladina pred poslopjem korajžno pela slovenske narodne pesmi. Ko se je pojavila kneginja Olga s spremstvom zopet pred šolskim poslopjem, je mladina kneginji navdušeno vzklikala, prav tako pa tudi kralju Petru II., knezu namestniku Pavlu, kr. domu in lugoslaviji.
Po prisrčnem slovesu je kneginja Olga nadaljevala pot iz Tuhinja, čigar prebivalstvo bo za vedno obdržalo v najlepšem spominu visoki obisk, prav tako kaikor mladina, ki je bila vsa presrečna, da je mogla videti veliko dobrotnico in visoko voditeljico tolikih karitativnih organizacij.
Odkod jugoslovanska masonerija
Belgrajsko »Vreme« objavlja že tretji članek o delovanju jugoslovanskega framasonstva. Svoj članek, ki mu je dalo naslov »Poreklo našega masonstva« posveča pozornost zgodovini framasonstva v naših krajih ter prikazuje, kako veliko vlogo so v prošlosti igrale lože na Dunaju, v Pragi, v Parizu in — Carigradu. Te osrednje lože so ohranile nadzorstvo nad vsemi ložami, ki so jih ustanovile na našem ozemlju. Posebno jjo hrvatskem so lože cvetele. Mogočne so bile lože i v Karlovcu, v Osijeku, v Varaždinu, po Liki je masonstvo kar cvetelo, posebno v Otočcu in po 1 malih garnizonskih mestih. Podrejene so bile loži v Usti (Aussig) na Labi na Češkem. V Dalmacijo so prinesli lože francoski oficirji za časa Ilirije-Veliki Orient v Parizu je osnoval ložo v Ljubljani 1808, drugo pa tri leta pozneje. V Srbijo so lože prodrle pozneje, a so jo potem temeljito zajele Posebno razcvetelo se je življenje framason-
skih lož po svetovni vojni, ko jih je Veliki Orient v Parizu kar zaporedoma ustanavljal po vsej državi. Tudi Velika češkoslovaška loža je bila pridno na delu v tesnem sodelovanju s pariškim Ve likim Orientom. »Vreme« svoj članek takole kon čuje: »Vedno so z masonske strani zanikali važ nost masonskih združenj, češ da se posvečajo samo »človečanskemu delovanju«. Toda vsi večji jiolitični in gospodarski dogodki so tesno povezani z delovanjem framasonov, tako da se o njih sploh ne more drugače govoriti, kakor v zvezi z zgodovino framasonstva. Iz gornjih navedb sledi, da je bilo masonstvo prineseno v našo zemljo in tukaj razširjeno izključno od tujcev, ter da so ga stvarno vedno vodili le tujci, čeprav pod navidezno krinko domačega vodstva, ki še danes noče razumeti, da se v njihovi sredini najlažje pojasnijo mnogi javni škandali, o katerih je poročal naš tisk, a ki so ostali strogo nepojasnjeni.«
Kongresu bo prisostvovalo okrog 100 delegatov Iz
VSe Piro«?29. julija, m. Na reki Temnici v Pirotu bo 2. avgusta blagoslovljena novo zgrajena električna centrala.	_ ,
Belgrad, 29. julija, m. S kraljevim ukazom je napredoval pri ravnateljstvu državnih zeleznic v Ljubljani v 5. skup. za svetnika inz. Janez Golob.
belgrad, 29. julija. AA. Spričo konference ženskih uslužbencev prometnega ministrstva smo dobili v prometnem ministrstvu pojasnilo, da m na programu namera za odpust ženskih uslužbencev, temveč le to, da se njihov položaj in delo v službi spravi v sklad s pozitivnimi zakonskimi predpisi.
I Bleda
Drevi govori finančni minister v ljubljanski radiopostaji
Bled, 29 julija. V hotelu »Toplice« in v »Park-hotelu« opažajo tukajšnji gosti mnoge sestanke politikov in ministrov. Danes se je pripeljal iz Zagreba finančni minister dr. Šutej z ženo in šefom kabineta dr. Ma|c-nom. Finančni minister je takoj po prihodu obiskal predsednika vlade Cvetkoviča v njegovi vili »Podkoren«. Nato se je finančni minister vrnil v »Park-hotel«, kjer stanuje Danes je bil ves dan dan posvetovanja. Popoldne se je predsednik vlade odpeljal na Pokljuko in ebiskal prosvetnega ministra dr. Korošca. Jutri pride na Bled podpredsednik vlade dr. Maček. O čem bodo razpravljali na jutrišnji konferenci, še ni mogoče zvedeti nič podrobnega. Finančni minister je izjavd časnikarjem, da se je pripeljal iz Belgrada zaradi poročila o dvanajstinah. Jutri se bo finančni minister pripeljal v Ljubljano, kjer bo sprejel časnikarje in jim dal daljšo, že napovedano izjavo o dvanajstinah. Zvečer bo finančni minister govoril v ljubljanski
radijski postaji.	.
Zadnje dni je bilo tudi nekaj značilnih sestankov med uglednimi zastopniki tiste struje, ki ni zadovoljna s protimasonskim gibanjem, ki se je začelo v Jugoslaviji, in ki bi rada dosegla, da se protimasonski ukrepi, ki so že izvedeni, odnosno, ki se pripravljajo, ukinejo. Kakor izvemo iz navadno dobro poučenih virov, ta zasedanja politikov ,ki se izjavljajo za prijatelje framasonov, so sicer pri njih samih v ožjem krogu rodila složne sklepe, toda na ima i niso imela zaželjenega uspeha.
Nemški Ausladinstitut odlikoval senatorja dr. Grassla
»Deutsches Volksblata« poroča, da je odpravnik nemškega poslaništva v Belgradu dr Gert Feir.e v zastopstvu nemškega poslanika von Heerena na slovesen način predal senatorju dr. Graslu, predsedniku nemške solske ustanove in zaslužnemu delavcu med nemško ljudsko skupino v Jugoslaviji, zlato plaketo nemškega »Auslandsinstituta« v Stuttgartu. S plaketo vred je bilo izročeno tudi pismo predsednika Auslandsinstituta dr. Str61ina, ki pravi, da naj poklonitev te plakete podčrtava dejstvo, da se bo Sluttgart, ki je »mesto zamejskih Nemcev, vedno zavedalo svojih dolžnosti, ki jih ima do nemške narodnosti v inozemstvu«. Senator Grassl se je za darilo zahvalili in dejal, da bo ostal to, kar je, da se bo do zadnjega diha žrtvoval za dobrobit nemške manjšine v Jugoslaviji.
Delovanje električne centrale v Somboru
»Obzor« poroča, da so pri električni centrali v Somboru napravili preiskavo, ki je ugotovila, da centrala dolguje Trboveljski premogo-kopni družbi 750.000 din, drugim rudnikom 230 tisoč dinarjev, da ima v blagajni 14.000 din, medtem ko bi jih moralo po zapiskih v knjigah biti 50 000 din, ter da je svojim uradnikom izplačala že 72 000 din predujmov, bencin pa je elektrarna dajala brezplačno nekaterim uglednim osebnostim. Proti ravnatelju je uveden sodni postopek za nadomestilo škode 800.000 din.
Novice
iz Banovine Hrvatske
Trenja v SDS
Zagreb, 29. julija, b. Pred nekaj dnevi so nekateri ugledni člana samostojne demokratske stranke poslali stranki pismo, v katerem poudarjajo, da se velika upanja v SDK niso iz-1 polnila. Z rešitvijo hrvatskega vprašanja je bilo bilo pričakovati demokratizacijo države in zboljšanje življenjskih pogojev delovnega ljudstva. Medtem pa sta prišli do veljave SUK. in JU/,. Podpisniki tega pisma zahtevajo, da SD6 v svojem srbohrvatskeni sodelovanju vodi politiko demokratizacije in da se zavzema za to, da bi se Jugoslavija krepko naslonila na Sovjetsko Rusijo. Pismo je incd drugim jx>dpisal tudi Rada Pribičevič, ki je eden izmed uglednih članov SDS.	,
Vodstvo SDS na to pismo odgovarja, da so ga jjodpisali neki pristaši, ki so bili že prej izključeni iz strunke zaradi delovanja proti koristim stranke. Pravi forum za reševanje sjiorov je glavni in izvršilni odl>or stranke in bi sc morali tudi na ta odbor obrniti. Vodstvo SDS ne pripisuje temu pismu m>bcne večje pozornosti.
Zagreb, 29. julija, b. Predsednik HSS in podpredsednik vlade di. Maček, ki se je vrnil včeraj v Zagreb, je takoj odpotoval v Kupinec. Včeraj sta prispela v Zagreb tudi finančni minister dr. Šutej in minister Bariša Smoljan. Prav tako je prispel v
Zagreb tudi minister Torbar.	.......
1 Split 29. julija, m. Danes so dvignili v splitskem pristanišču potopljeno jadrnico »Vardar«. -
Škoda znaša okrog 100.000 din. .....
Dubrovnik, 29. julija, b. Danes je bila odprta nova letalska proga Dubrovnik—bar-Podgorica.
Letalo je vodil znani pilot Striževski. Proga ima zvezo z Belgradom, Sarajevom in Zagrebom.
Belgrafske novica
Belgrad, 29. julija, m. V današnjih Službenih novinah je objavljen natečaj za sprejem 40 slušateljev v prvi letnik višje pedagoške šole v Belgradu. Iz dravske banovine bo sprejetih 15 slušateljev. Prošnje se sprejemajo v rektoratu do dne 26. avgusta.
Belgrad, 29. julija, m. Iz okrožnega sodišča v Belgradu so nocoj pobegnili trije razbojniki, od katerih je bil eden obsojen na dosmrtno ječo.
Cuprija, 29. julija, m. Snoči se je končala štri-dnevna stavka rudarjev v Rudniku Ravna reka. Med rudnikom in upravo je prišlo do sporazuma.
Boljevac, 29. julija, m. V tukajšnjem rudniku se je zopet pripetila nesreča. Od vlaka so se odpeli vagoni, ki so zdrveli po rovu in smrtno ranili dva rudarja.
Niš, 29. julija, m. Od 21. julija do 7. avgusta bo v Nišu kongres strokovne zveze vagonskerga osebja državnih železnic kraljevine JugoSlavije.
Preseljevanje narodov v Besarabiji
Moskva, 29. jul. AA. Tass: Ker z romunske strani v posameznih primerih ni bila v celoti izvedena izselitev Besarabcev, t. j. njihova vrnitev v domovino, je generalni tajnik komisariata za zunanje zadeve, Saboljev, 13. t. m. izročil romunskemu poslaniku Davidescu vlogo, v kateri omenja posamezne primere, v katerih preselitev ni bila v celoti izvedena. V vlogi je bilo tudi omenjeno, da sovjetska vlada vztraja pri zahtevi, da mora romunska vlada izdati potrebne ukrepe, ki bi preprečili, da se takšni primeri ne bi več ponovili.
Sovjetski poslanik v Bukarešti, Lavrentijev, je 15. t. m. izročil |>odobno vlogo romunskemu zunanjemu ministru Manoilescu, ki je odgovoril, da bo romunska vlada to stvar razmotrila in dal tudi zagotovilo, da bodo izdani potrebni ukrepi, da Besarabci, ki se žele vrniti iz Romunije v Besarabijo. ne bi imeli prevelikih težav.
Zunanji minister Manoilescu je 21. t. m. izročil Latrentijevu odgovor, ki potrjuje dejstva, katera vsebuje sovjetska vloga ter pripominja, da je romunska vlada uvedla preiskavo.
Po stanju, ki je bilo ugotovljeno do 26. t. m., se je do tega dne preselilo iz Romunije v Besarabijo 149.974 Besarabcev. Preseljevanje se nadaljuje.
Madžari — Sovjeti
Budimpešta. 29. julija, m. (TCP.) Prihodnje dni se bodo pričele trgovinske razprave med Madžarsko in Sovjetsko Rusijo. Pričakuje se, da bo Madžarska napravila pogodbo o uvozu železa, jekla, olja, lesa, celuloze, liombaža, soli in modre ga lice iz Sovjetske Rusije. Madžarska pa bo izvažala v Rusijo svinje, konje, žito, semena, stroje, električne predmete in polsuro-vine
Romuni - zadovoljni
Bukarešta, 29. julija. AA. (DNB.) Danes ob 10.15 sta prispela v Bukarešto predsednik vlade Gigurtu in zunanji minister Manoilescu na poti s svojih obiskov v Nemčiji in Italija. IN a bukareštanski postaji so ju sprejeli vsi člani vlade na čelu z namestnikom predsednika vlade kakor tudi zastoj»niki nemškega in italijanskega poslaništva. Takoj po svojem prihodu sta predsednik vlade in zunanji minister odšla na dvor, da bi podala poročilo kralju karolu. Zunanji minister je izjavil doj>isniku agencije Štefani, da je zelo zadovoljen s sprejemom, ki mu je bil prirejen v Rimu.
Sedaj pa hitra preureditev notranjepolitičnega življenja
Bukarešta, 29 julija. AA. (DNB.) Državni podtajnik v prosvetnem ministrstvu Krecu je imel govor, v katerem je rekel, da mora vzporedno z novo zunanjepolitično orientacijo Romunije nastopiti tudi odgovarjajoča preosnova v notranji ureditvi države. Rekel je, da je treba vpeljati totalitarni nacionalistični režim, če se želi dati potrebna podj>ora vladarju in domovini. Narod mora razumeta, da zahtevajo njegove potrebe in želje tudi odgovarjajoče žrtve. Niso iskreni tisti, > ki prihajajo med ljudstvo s cenenimi gesli. Kdorkoli bi rad tudi danes vodil politiko z brezpomembnimi potezami, je ali nedorasel situaciji ali pa je ne-
Pf>S'Bukarešta, 29. julija. AA. (Štefani.) Notranje ministrstvo je službeno sjioročilo, da je izgnana nova skupina tujcev, ki so poskušali delati v Romuniji sabotažo. Sporočilo pravi, da sc med izgnanci nahajajo: inž; Leon Wenger, ravnatelj petrolejske družbe Concordia. indu-strialcc Pierre Bonsin, član uprave imenovane petrolejske družbe in neki Armenci la Chapel-le. Pripominjajo, da se iz nedavno objavljenih tajnih dokumentov francoskega generalnega štaba vidi, da je bil Wenger na čelu organizacije, ki naj bi uničila vse naprave romunske petrolejske industrijo
Angleški protest v Bukarešti
Bukarešta, 29. julija, b. Britanski protest je bil izročen včeraj po angleškem poslaniku. V romunskih krogih izjavljajo da bo romunska vlada izvršila daljne represalije proti angleškim ladjam na Donavi. Romunsko-angleški odnošaji se naglo zaostrujejo. Angleški tisk zelo obžaluje, da je bil odpoklican iz Londona sedanji romunski poslanik g. Tilea, katerega zasluga je bila, da je dosegel angleško jamstvo za Romunijo.
V odgovor na romunske represalije so tudi angleške pomorske oblasti zaplenile tri romunske ladje.
Romunski državniki na potu skozi Ljubljano
Ljubljana, 29. julija. AA. Včeraj ob 10.40 sta potovala skozi Ljubljano s posebnim vlakom predsednik romunske vlade Gigurtu in zunanji minister Manoileshi, ki sta se vračala iz Rima v Bukarešto. V imenu predsednika vlade Dra-giše Cvetkoviča in zunanjega ministra Cincar Markoviča je pozdravil romunska državnika na ljubljanski železniški postaji podban dravske banovine dr, Stanko Majcen v spremstvu upravnika ljubljanske jiolicije dr. Lovra Hacina in tajnika banske uprave. Romunska državnika sta se zahvalila za to pozornost predsednika kr. vlade Dragiše Cvetkoviča in zunanjega ministra Cincar Mnrkoviča. Ob 10 49 sta se romunska državnika odpeljala s posebnim vlakom proti Belgradu.
Ustje Donave minirano
Bukarešta, 29. julija, m. Vojno ministrstvo je objavilo danes jjoročilo, v katerem pravi, da j K) ustje Donave od nedelje ponovno minirano. Ladje,' ki žele pluti po Donavi, morajo osem milj pred ustjem zahtevati pilota. V poročilu se naglaša. da je miniranje izvršeno, da bi se preprečil eventuelni napad angleških ladij na Romunijo
Vedno hujši napadi nemških bombnikov na Anglijo
Tudi na Sredozemskem morju vedno večja bojevitost italijanskega letalstva Velike bitke nad Rokavskim prelivom —
Misli o demokraciji
Tudi v Švici, ki velja za vzor demokracije, politični in kulturni delavci razmišljajo o obnovi države in naroda. Med drugimi se oglaša v »Vaterhuidu«, ki izhaja v Lu-zernu, znani profesor Guggenbiilil, ki spominja svoje rojake na njihovega največjega pesnika in pisatelju Kellerja, čigar petdeseto obletnico smrti so Švicarji praznovali 15. julija tega leta. Gottfried Keller je bil navdušen demokrat, je pa svaril pred precenjevanjem demokracije in opetovano opozarjal, da je njena vrednost odvisna od demokratične miselnosti državljanov, ne pa od večje ali manjše popolnosti njenih oblik. Ustanovitelji švicarske zveze so si pod demokracijo mislili bolj dolžnost, da si vsi med seboj pomagajo po geslu: Eden za vse, vsi za enega, kakor pa na svoje pravice. To je bila demokratična miselnost stare Švice in ta miselnost se mora ohraniti tudi v novi. So ljudje, ki menijo, da je zvezni ustroj Švice najpopolnejša stvar na svetu, ki bi jo bilo greh izpreminjati, pa ne pomislijo, da reke ne teko nazaj in da je življenje neprestan razvoj. Drugi zopet mislijo, da je treba vse do temeljev podreti in začeti zidati čisto iznova. Toda večina v Švici ni za skrajnosti, ampak meni, da se da državna stavba obnoviti in sicer po načelih solidnega rokodelstva; vsaka genijal-nost v tem pogledu je skrajnost, ki vedno bolj škoduje, kakor koristi. Taka obnova pa ni šele zahteva naših dni, ampak smo govorili o njej že takoj po minuli svetovni vojni, smo pa hitro pozabiti na to, da bi jo pretvorili iz fraze v resnico življenja, pa smo leto za letom drčali bolj navzdol. Tudi danes velika večina ne ve, da gre predvsem za obnovo mišljenja, iz katere bodo oblike sledile same po sebi, seveda jih moramo prej dobro premisliti, toda če ostane mišljenje pravo, bomo vselej lahko popravili, kar smo mogoče napak začeli. Vedeti moramo, da ni vse slabo, kar je danes, in da tudi ne vse dobro, kar bo prinesla bodočnost. Na vsak način moramo ohraniti svojo demokratično državno misel, moramo pa vedeti, v čem je blagonosna demokracija. Francoski sociolog Le Bon je že pred mnogimi leti opozoril, kako narodi razumejo demokracijo. Romanskim narodom — piše v svoji »Psihologiji množic« — pomeni demokracija, da posameznik, čeprav doprina-ša k občemu javnemu življenju svoj mali delež volje, ni nič pred državo, od katere zahteva, da vse vodi, centralizira, monopo-lizira in fabricira. Pri Anglosaksoncili pa demokracija nasprotno pomeni najbolj napeto udejstvovanje posameznikove osebnosti in volje, dočim naj država ureja zgolj diplomatične odnosa je, brani javni red in varnost ter organizira in vodi vojsko. Prava demokracija pa, ki je najbolj po okusu Švicarjem in se menda vzoru demokracije najbolj bliža, bo šla tukaj po sredi in to, se zdi, da je tudi najbolj v soglasju s krščanskim pojmovanjem osebe in občestva: vsakemu državljanu gredo njegove neod-jenljive pravice, ki so pred državo, državi pa gre naloga, da podreja svobodni delokrog vsakega posameznika in vsakega posameznega prirodnega občestva blagru celote. Tega se seveda velikokrat nismo držali, ampak bili zelo glasni, kadar smo zahtevali svojih pravic, dočim smo se kolikor le mogoče otepali dolžnosti nasproti skupnosti. Pod svoboščinami pa je vsak predvsem razumel to, kar je bilo njemu prav. Toda demokracija ni brez omejitev in pridržkov. Nihče ne sme ničesar hoteti in za ničemer težiti, kar je protivno interesu skupnosti in ni mogoče spraviti v sklad z blagrom družbe. Naše gospodarstvo bo moralo čedalje več proizvajati, njegov donos in dobiček pa ne sme priti v dobro samo enim na škodo drugim in bremena morajo biti porazdeljena pra>^čno. Brez strank ni mogoče politično življenje omikanega naroda in narodov, saj drugače bi bili ljudje druga drugi popolnoma enake lutke brez svojih misli in volje. Toda stranke ne smejo biti same sebi namen, ampak morajo vse v strogi disciplini sodelovati med seboj v vseh vprašanjih narodnega in državnega blagra, kateremu doprinaša vsaka nekaj od svojih pogledov, mora pa znati tudi žrtvovati vse, kar onemogoča soglasje v najnujnejših zadevah in potrebah občestva.
Nemška poročila
Nemško vojno poročilo
Berlin, 29. julija. A A. DNB: Vrhovno poveljstvo poroča:
Čeprav še dalje trajajo neugodne vremenske razmere, se je nemškim letalcem kljub temu posrečilo potopiti v Rokavskem prelivu in ob vzhodni angleški obali eno pomožno 7000 tonsko križarko, dva rušilca in eno 5000 tonsko ladjo. Razen tega so bombe zadele en rušilec, dve trgovski ladji in jih tako težko poškodovale, da jih je treba smatrati za izgubljene. Nemška letala so bombardirala pristaniške naprave v Suianseaju in več letališč v Corn-icallu. Pri nočnih poletih britanskih letal nad severno Nemčijo je bilo vrženih le nekaj bomb, ki pa niso naredile nobene škode. Nad Rokavskim prelivom je bilo sestreljenih pet britanskih letal. Dve nemški letali pogrešamo. Eno nemško neoboroženo vodno letalo, ki je bilo zaznamovano z rdečim križem, je bilo sestreljeno tedaj, ko je'poskušalo rešiti posadko nekega drugega sestreljenega letala.
Berlin, 20. julija. AA. DNB: Vrhovno poveljstvo sporoča:
V pomorski vojni se uspehi naših podmornic stalno večajo. Neka podmornica pod poveljstvom kapitana bojne ladje Rolmanna je potopila iz angleškega konvoja, kakor je bilo že javljeno v zadnjih poročilih, pet oboroženih ladij v skupni tonaži 48.000 ton, razen tega pa tudi pomožno križarko zl8.000 tonami. Konvoj je bil razgnan. Ta podmornica je torpedirala tudi neko oboroženo angleško trgovsko ladjo s 10.000 tonami. Neka druga podmornica je potopila 18.750 ton sovražnih trgovskih ladij, ki so plule v spremstvu bojnih ladij. Neka tretja podmornica je pred angleško obalo potopila sovražno trgovsko iadjo s 0000 tonami.
Pri naših ogledniških poletih je prišlo 28. julija nad Kanalom na več krajih do letalskih spopadov, na katerih je bilo zbitili šest sovražnih letal in eno nemško letalo.
Preteklo noč so letela angleška letala nad severno in zahodno Nemčijo, kjer pa so vrgla le malo bomb, ki niso naredila nobene škode. Samo v Hamburgu je padla eno bomba na gosto naseljeno četrt, toda organizacija za protiletalsko obrambo je preprečila večjo škodo. O priliki poleta nad Nizozemsko so naši lovci zbili dve letali, eno pa je zbilo protiletalsko topništvo. Tudi v severni Nemčiji je protiletalsko topništvo zbilo eno sovražno letalo, tako da je sovražnik izgubil ves dan skupno enajst letal. Dve naši letali se nista vrnili.
Vrhovno poveljstvo sporoča nadalje: Neki nemški podmornci, ki ji je poveljeval pomočnik bojne lodje Rolmann, se je posrečilo potopiti v nekem zelo močnem angleškem konvoju v najkrajšem času pet oboroženih velikih ladij s skupno tonažo 48.000' ton. Med temi ladjami je tudi pomožna 18.000 tonska križarka. Ostanek konvoja se je razpršil. Podmornica je razen tega torpedirala oboroženo šest-tisočtonsko angleško trgovsko ladjo.
Berlin, 29. julija. AA. DNB: V zadnjih dneh se je včeraj že četrtič zgodilo, da so britanska letala sestrelila nemško vodno letalo, ki je bilo zaznamovano z znakom Rdečega križa. To četrto nemško vodno letalo je zbil na tla ogenj sovražnih letal, ko je poskušalo rešiti posadko z nekega nemškega letala, ki je padlo v morje. Po tem takem Velika Britanija ne priznava znaka Rdečega križa v pomorski vojni.
Italijanska poročila
Italijanska vojna poročila
Nekje v Italiji, 29. jul. AA. Štefani: Uradno poročilo št. 49 glavnega štaba italijanske oborožene sile se glasi:
Naša letala so bombardirala pomorsko oporišče v Aleksandriji. V Severni Afriki so se italijanski nastopi končali uspešno, zlasti na meji C i r e n a i k e , kjer je bila britanskim blindira-liim oddelkom prizadejana velika škoda. Zaplenjeni so bili štirje blindirani avtomobili, ujetih pa več vojakov, med njimi tudi en častnik, poveljnik nekega oddelka. Naša letala so izvedla uspešen napad v vzhodnem delu Sredozemskega morja na veiike ladje angleškega brodovja. — V Vzhodni Afriki so se italijanske čete uspešno udejstvovale proti močnejšemu sovražnemu oddelku pri Bumbadi. Italijanske čete so prešle v napad, prepodile sovražnika in mu prizadejale velike izgube.
Nekje v Italiji, 20. jul. A A. Štefani: Uradno poročilo št. 50 glavnega štaba italijanske oborožene sile se glasi:
Naši letalski oddelki so izvedli uspešne akcije na drugi strani meje v Cirenaiki. Izvedeni so bili številni in uspešni bombni napadi. Zbiti sta bili dve sovražni letali, dve- italijanski letali pa se nista vrnili na oporišča.
Delovanje italijanskega letalstva
Rim, 29. jul. t. Premoč italijanskega letalstva nad angleškim prihaja vedno bolj do izraza. V "" dneh, od dne 11. junija do 25. julija, so itali-
glede gospodarskega sodelovanja
1.	Izjava, v kateri vse interesirane južnoameriške države izražajo svojo voljo, da čezmorska posestva na zapadni polovici sveta ostanejo kot doslej v posesti svojih dosedanjih lastnikov. V primeru potrebe bo Amerika sama zasedla ta posestva, če bi morala priti v tuje roke. Okupacija pa bo le začasnega značaja, prav tako pa tudi administracija.
2.	Južnoameriške države so izdelale gospodarski načrt, po katerem bodo neodvisno od drugih možnosti med seboj lesno sodelovale.
3.	Dosežen je sporazum, da vsaka država izvede najstrožje ukrepe proti delovanju podtalnih ro-varašev in članov »pete kolone«. Vlade bodo končno nadzirale člane akreditiranih konzulatov in onih diplomatov, ki uživajo nedotakljivost. V primeru konkretnega dogodka se bodo južnoameriške države med seboj podpirale.
janske sile v zraku, na suhem in na morju uničile skupno 321 angleških letal. Na Malto so l)ombniki zmetali v 50 bombardiranjih skupno 1500 ton razstrelilnih snovi (150 vagonov!). Pristanišče ni več uporabijo. Angleške nosilke letal, od katerih ena je v Gibraltarju, druga pa v Aleksandriji, so tako rekoč brezposelne, ker je premoč italijanskega letalstva tolikšna, da ne posegajo v boj iz strahu, da ne bi bile zadete in uničene. Angleško letalstvo deluje samo v Afriki.
Nekje v Italiji, 29. jul. AA. Štefani: Posebni dopisnik agencije Štefani poroča sledeče podrobnosti o zadnjih letalskih operacijah, ki so se odigrale v Sredozemskem morju: Včeraj zjutraj je neko italijansko ogledniško letalo odkrilo sovražno ladjo, ki je plula Južno od Krete in takoj obvestilo letalsko poveljstvo v italijanskih oporiščih v Egejskem morju. Takoj je odletela eska-drila bombnikov in napadla ladjo ter jo težko poškodovala. Drugo italijansko ogledniško letalo je popoldne zapazilo sovražno pomorsko eskadro, ki je bila sestavljena iz štirih bojnih linijskih ladij, nosilko letal, 11 rušilcev in še nekaj manjših drugih ladij. Dve italijanski bombniški eska-drili sta se takoj pojavili nad sovražno eskadro. Borba med italijanskimi letali in sovražnimi pomorskimi enotami je bila silno huda. Navzlic delovanju protiletalskega topništva se je italijanskim letalom posrečilo zadeti več sovražnih enot, ki so bile resno poškodovane. Več letal je bilo zadetih od sovražnih razstrelkov, toda le lahko, in so se mogla še mirno vrniti na svoja oporišča v Egejskem morju. Uro kasneje sla drugi dve italijanski eskadrili ponovno napadli sovražno pomorsko eskadro. Dve sovražni enoti sta utrpeli veliko škodo. Protiletalsko topništvo je bilo še mnogo ostrejše kakor prvikrat in je bilo več italijanskih letal zadetih, vendar pa nobeno resno. Posrečilo se je namreč italijanskim letalom v celotnem številu vrniti se v svoja oporišča. Končno so se italijanska lovska letala včeraj spustila v borbo z dvema štirimotornima letaloma tipa Sunderland, ki sta iskali italijanske podmornice. Italijanska letala so obe angleški veliki letali nagnala s strojniškim ognjem tja, odkoder sta prišli.
2e uvod za napad na Anglijo — pravi italijanski časnikar
Rim, 29. jul. A A. DNB poroča: Ravnatelj italijanskega lista »T e I e g r a p h o«. Ansaldo, je včeraj v svojem govoru, naslovljenem na italijansko vojsko, izjavil, da se je že davno začel veliki n a p a d na Anglijo. Vsak dan lahko zasledujemo — je dejal Ansaldo — v nemškem vojnem poročilu, kako se obroč čedalje tesneje in nevidno sklepa okoli Anglije, kar se čedalje bolj čuti v angleških mestih in v organizacijah. Kaj ■ nemško letalstvo počenja v tej dobi napadov, bomo nevojaki šele tedaj pravilno razumeli, ko bo premagana tudi Anglija, kakor -se je to zgodilo z njeno bivšo zaveznico Francijo.
Angleška poročila
Angleška vojna poročila
London, 29. jul. t. Reuter: Letalsko ministrstvo poroča uradno:
Naše vodno letalo »Sunderland«, kj je napadlo tri sovražne ladje z dosedaj še neznanim uspehom, je prišlo v boj s tremi skupinami sovražnih enokrovnikov. Naše letalo je v boju vztrajalo in sestrelilo 1 sovražnega lovca, drugega pa poškodovalo. Neko drugo naše letalo iste vrste »Sunderland« je prišlo v stik s sovražnimi lovci in je enega sestrelilo, drugi pa je poškodovan
Cesar in kralj . italijanskega imperija Viktor Emanuel III. slavi 401ctnico svojega vladanja. Po vsej Italiji so v ta namen prirejene slovesnosti, ki pa se držijo okvirja, ki ga pač predpisuje dejstvo, da je država v vojni. Prisrčnost in vdanost odnošajev italijanskega ljudstva do svojega vladarja pa prihaja v tem okviru še bolj do izraza ob misli, da obhaja vladar imperija svoj veliki jubilej med svojimi hrabrimi vojaki na bojnem polju.
Viktor Emanuel se je rodil dne 11. novembra 1869. Njegov oče je bil kralj Humbert, njegova mati princcsa Savojska, ena najbolj izobraženih žena novejše zgodovine. V svoji mladosti se je posvetil vojski. Med vojaki tudi najrajši prebiva. Ita-
nehal boj. Oba »Sunderlandac sta se nepoškodovana vrnila na vzletišče.
Sovražnik je bombardiral Malto. V hoj z njim so se spustila lovska letala, ki so jih upravljali francoski jiiloti. Eno sovražno letalo je bilo sestreljeno.
Sovražni bombniki so metali bombe na Aden. Škoda, ki so jo povzročili, je neznatna,
London, 29. jul. t. Reuter: Admiraliteta objavlja naslednje uradno poročilo:
Angleški rušilec »Wren<, ki mu je poveljeval kapitan Harker, je bil v bitki z nemškimi letali potojiljen. Zadela ga je bomba. V boju, ki je nastal med angleškimi rušilei in nemškimi letali, je rušilec »Montrose« sestrelil dva nemška bombnika. Nadalnje podrobnosti o davišnji bitki dovoljujejo trditev, da so nasprotniki izgubili najmanj 15 letal v teku 30 minut. Nemške letalske sile, ki so napadle neko angleško pristanišče, so bile sestavljene iz 30 borcev >Junker«, 87 strmo-glavcev (Stuka) in 50 lovcev tipa MesserschmitU. Naša letala, ki so se s sovražno silo spustila v boj, so bila iz vrst »Hurricane« in >Spitfire . V nekaj minutah je bilo ozračje nad pristaniščem prepolno letal in je odmevalo od streljanja. Več sto metrov nad nemškimi bombniki so pluli njihovi »Messerschinitti«. Angleško letalstvo je napadlo oboje. Ena skupina »Spitfire« je sestrelila 4 nasprotna letala.
Letalsko ministrstvo pa uradno poroča:
Naši »Blenheim« bombniki so bombardirali nemška petrolejska skladišča v Cherbourgu, drugi naši bombniki pa so metali bombe na nemška letališča v Nemčiji in na Nizozemskem.
Pri včerajšnjih letalskih spopadih so britanska letala sestrelila devet nemških. V zvezi s tem potrjujejo, da je v zadnjih štirih dneh sovražnik izgubil 45 letal.
Potek bitke ob angleški obali
London, 29. jul. AA. Reuter: Po pripovedovanju očividcev so včeraj nad jugovzhodno angleško obalo nemška letala »Stuka« v valovih po osem aparatov v strmoglavem poletu napadla obalo. Vsako letalo je vrglo po eno veliko bombo, takoj nato pa še po štiri manjše. Nad sovražnimi bombniki so krožila njihova lovska letala. Eksplozija bomb je stresla vso hiše ter polomila napeljave in okna, medtem ko so se v drugih krajih dvigali v zrak stebri vode tudi do 100 čevljev visoko ter brizgali na ladje, ki so se gugale na valovih. Zaradi silnega protiletalskega ognja se je moral zadnji val bombnikov umakniti iz dosegljaja topovskih strelov. Angleška lovska letala so se spustila v borbo in v več minutah je bilo slišati samo strahovito streljanje s strojnicami. Nato so britanska letala odšla na patrolni polet.
Sovjetski list hvali nemške in italijanske uspeht
Moskva, 29. julija. AA. DNB: Sovjetski vojni list »Krasnaja Zvjezda« objavlja članek o nemških letalskih napadih na važna angleška pomorska in letalska oporišča, kakor tudi na druge vojaške objekte. Članek poudarja dalje tudi zadnje italijanske vojaške uspehe na afriški celini. Zatem pravi, da nemški letalski napadi predstavljajo nekako napoved za odločen boj. ker je Anglija zavrnila Hitlerjevo mirovno ponudbo.. V istem času je Italija razvila veliko delavnost na Sredozemskem morju in v Vzhodni Afriki. Medtem ko zdaj Nemčija izvaja zračno blokado nad Anglijo, Italija paralizira angleške zveze v Sredozemskem in Črnem morju ter na Indijskem oceanu. Končno pravi list, da je od vstopa italije v vojno močno okrepljeno sodelovanje med njo in Nemčijo na vojaškem in političnem polju
lijanski kralj in cesar je vojak po vsem svojem značaju. Leta 1896 se je poročil z princeso Jeleno, hčerko črnogorskega vladarja, ki mu je rodila prestolonaslednika princa Umberta, princeso Malaldo, poročeno s princem He6enskim, princeso Jovano, poročeno z bolgarskim kraljem, princeso Jolando, poročeno z grolom Calvijem, in princeso Marijo, ki se je lani poročila s knezom Parma-Bourbon Ludvikom.
Dne 29. julija 1900. je anarhist Bresci umoril kralja Humberta. Prestolonaslednik Viktor Emanuel je bil takrat na potovanju v Orientu. S slovesnim proglasom z dne 3. avgusta 1900 je zasedel prestol kraljevine Italije. Bgodovina njegovega vladanja je polna velikih uspehov za njegovo vladavino, ki jo je dvignil do ugleda, ki ga uživa danes kot italijanski imperij. V vojni s Turčijo je Italija dobila Tri-politanijo in Cirenajko, v svetovni vojni je razširil meje domovine na severu in v Afriki, v vojni z Abesinijo je to cesarstvo zavzel in ga priključil italijanskemu imperiju. Leta 1939 je združil kraljevino Albanijo s svojim imperijem. Da je bil re6 moder vladar, je dokazal 1. 1922., ko svoji vladi ni dovolil, da bi bila nastopila proti prihajajočemu fašizmu pod vodstvom Mussolinija, ampak da je to, sprva republikansko gibanje znal pravilno vključiti v monarhistične tradicije Italije in njenega naroda.
Odkar je Italja napovedala vojno Angliji in Franciji, sc cesar in kralj nahaja pri svojih vojakih na fronti, kakor je to 6toril tudi v svetovni vojni.
Rim, 29. julija. AA. Štefani: Vsi italijanski listi posvečajo dolge članke 40-letnici nastopa vlade kralja in cesarja Viktorja Emanuela. Listi prinašajo številne fotografije in besedilo brzojavke, katero je poslai kralju in cesarju voditelj Nemčije Adolf Hitler. Listi objavljajo članke o najvažnejših dogodkih, ki so se odigrali za časa vladanja kralja in cesarja Viktorja Emanuela.
Drobne novice
Bukarešta, 29 julija, m Romunska atletska zveza je predložila Hrvatski, naj se vrši tekmovanje med obema zvezama t. septembra v Bukarešti.
Budimpešta, 29. julija, m. (TCP.) Od 28.279 prebivalcev v Budimpešti, ki *o zajioslcni v industriji, je 57.6 odstotkov Judov.
Sporazum na Havani
Namesto sklepa — samo načrt
Havana, 29. julija b. Zastopnik USA Cordel Hull in delegat Argentine dr. Melo sla se sestala v hotelu in pozneje odšla v palačo kubanske vlade, kjer so bila posvetovanja o končni redakciji resolucije in deklaracije, ki bo jutri v torek na sklepni plenarni seji vseameriške konference prebrana navzočim predstavnikom posameznih držav. Cordel Hull se ni hotel spuščati v podrobnosti, izjavil pa je, da bo svet ugodno iznenaden zaradi enotnega sklepa južnoameriških držav, njihove bodočnosti in solidarnosti. Hull je prav tako izjavil, da je zagotovljeno vojno in politično sodelovanje vseh ameriških držav. Jutrišnja sklepna seja bo zelo kratka.
»Associate Press« poroča, da bodo na zaključni seji vseameriške konference proglašeni uspehi te konference, ki bodo v glavnem obsegali naslednje točke-
Viktor Emanuel III. slavi 40 letnico vladanja
GjOApo-cLatebt/jo
Novi pšenični režim
V	soboto je bila dokončno izdelana in tudi že podpisana uredba o odkupu in ceni letošnje pšenice, ki je v ponedeljek že objavljena v »Službenih novinah« in je dobila obvezno moč.
Predvsem določa, kot je že bilo poročano, ceno nove pšenice najboljše kakovosti v najboljši prometni relaciji. Nadalje uvaja različne cene za posamezne vrste in časovna obdobja prodaje. V scrho odkupa je pooblaščena Priv. izvozna družba, kateri je dan kredit 800 milij. din. Končno je z novo ureditvijo ukinjena stara uredba o obveznem odkupu stare pšenice, še naprej pa velja za staro koruzo.	.
V	ostalem pa je besedilo uredbe naslednje:
Cl. 1. Pšenica pridelka 1940 in prejšnjih let
se lahko prodaja in kupuje samo po cenah določe-" " ' te uredbe. . X) kg suhe niče 76 hI teže s 2% primesi. Ta cena je
_______ Kot osnovna cena bo
služila cena za 100 kg suhe, zdrave, rešetane pše-Vo primesi. Ta cena je določena
nih po odredbah
T 1! Q
IIICC	III IV.Z.V o ~ /u I-'« ... ..........j - J
franko vlačilec ali vagon za dobavo do 15. avgusta 1940 na 250 din. Za boljše kakovost kot 76 hI se osnovna cena povišuje: za pšenico 77 kg hektoli-trske teže za 2.50 din, za 78 kg, 5, za 70 kg 7.50, za 80 kg 10 in za 81 kg hektolitrske teze na
12.50 din.	. ,, , *
Za slabše kakovosti kot 76 kg hI teže se zmanjšuje osnovna cena takole: za pšenico 75 kg za 2.50, 74 kg za 5, za 73 kg 7.50, za 72 kg za 10, za 71 kg 12.50 in za 70 kg 15 din.	.
Za pšenico, ki vsebuje več kot 2%, pa največ do 5% primesi, se zmanjša osnovna cena pri 3% primesi za 3, pri 4% primesi za 6 din tn pri 5A primesi 9 din. Vsak začeti kg hektolitrske teže alt odstotek primesi se smatra za cel kg, odn. %.
Za dobave, pogojene za čas po 15. avgustu 1040 se povečajo določene cene po prejšnjih odstavkih od 16. do 31. avgusta za 3 din za met. slot, od 1. do 15. septembra za 3 din, od 15. do 30. septembra za 2 din, za vsak nadaljni koledarski mesec do vključno 31. marca pa se povišajo mesečno za 2 din na me. stot.	_
Osebe, ki se bavijo s prometom in predelavo pšenice na veliko, morejo priračunati zgornjim cenam dokazane opravičene prevozne stroške tn dodatek za režijske stroške, izgube in svojega zaslužka največ do 13 din za 100 kg.
Za pšenico, ki se dobavlja v skladišča, ne pa v vagon ali vlačilec, se more odbiti od naprej določenih cen največ 5 din za 100 kg za prevozne in nakladalne stroške do vlačilca ali vagona.
Urad za nadzorstvo cen bo odrejal višino dodatka, katerega morejo priračunati nabavnim cenam osebe, ki se bavijo s prodajo pšenice na drobno neposrednemu konzumentu.	.
Cl. 2: Zadruge, trgovci, komisionarji, mlini, poljedelske industrije in ostali predelovalci pšenice morajo voditi knjige (zabeležke) o kupljenih in prodanih količinah pšenice. Morajo izdajati osebam, katerim prodajajo pšenico, obračune, iz katerih se mora videti prodana količina in kakovost pšenice kakor tudi plačana cena. Ravnotako morajo izdajati take obračune producentom, ko od njih kupujejo pšenico. Ti obračuni so oproščeni takse iz tar. post. 37 laksttega zakona .
Cl. 3. Priv. izvozna družba bo odkupovala v letu 1940—1041 vse ponudene količine pšenice po cenah, določenih'po tej'aredbii -' ' • '	;
Cl. 4. Finančni minister je pooblaščen dati Priv. izvozni družbi državno jamstvo za kredit v znesku 800 milijonov din, s katerim si bo družba nabavila potrebna sredstva zaradi izvršitve navedene naloge. Podrobne pogoje tega jamstva bo predpisal finančni minister.
Cl. 5. Morebitna izguba Priv. izvozne družbe iz tega posla pada v prvi vrsti v breme dohodkov, s katerimi razpolaga družba, v drugi vrsti v breme državne blagajne.
Cl. 6. Vsa javna in zasebna skladišča morajo po običajni nagradi dati Priv. izvozni družbi na razpolago proste prostore za spravljanje pšenice, po pogojih, katere bo predpisal minister trgovine in industrije v sporazum z hrvaškim banom.
Cl. 7. Vsi organi prvostopnih oblasti, državne in samoupravne krajevne policijske oblasti, organi
orožništva kakor tudi organi finančnih kontrol, trošarinski uslužbenci in tržni nadzorniki morajo izvrševati nadzorstvo nad izvršitvijo predpisov te uredbe in proti osebam, ki se pregreše proti njenim predpisom predlagati prijave pristojnim sodiščem.
Cl. 8. Zadruge, trgovci, komisijonarji, mlini, poljedelske industrije ter ostali producenti pšenice morajo pooblaščenim organom dati na upogled vse poslovne knjige in dokumente, ki se nanašajo na promet s pšenico in dati jim sploh vsa potrebna pojasnila o poslovanju s pšenico. Dovoliti morajo organo moblasti pristop v poslovne prostore in omgočiti jim pregled svojih skladiščnih prostorov. Te organe bo odredil minister trgovine in industrije v sporazumu z ministrom financ ter notranjim ministrom, na področju banovine Hrvatske pa jih odredi hrvatski ban.
Organi ki vrše kontrolo, morajo varovati kot službeno tajnost vse podatke, za katere so izvedeli v izvrševanju svoje dolžnosti.
Cl. 8. Vsaka občinska uprava, odn. mestno poglavarstvo bo sestavila iz članov občinskega, odn. mestnega sveta, producentov in konzumentov svojega področja petčlanski odbor. Naloga, tega odbora je sodelovati z upravnimi oblastmi pr iizvedbi predpisov te uredbe ter opažane nedostatke prijavljati pristojni oblasti. Njihovo delo je častno in brezplačno.
Cl. 9. Trgovci, komisionarji in ostali posredniki ter predelovalci pšenice kakor tudi njih nameščenci in osebe, katerim so poverili vodstvo svojih poslov, ki plačajo nižje cene kot določene cene po tej uregbi, kakor tudi producenti, predelovalci in posredniki in njih nameščenci in osebe, katerim so poverili vodstvo poslov, ki kot prodajalci zahtevajo višje cene kot jo določajo uredbe, se kaznujejo z zaporom 6 mesecev in denarno kaznijo od 1000 do 100.000 din.
Cl. 10. Kdor se pregreši proti predpisom čl. 2 uredbe, se kaznuje z zaporom 6 mesecev in denarno kaznijo od 1000 do 100.C00 din.
Cl. 11. Kdor se pregreši proti predpisom čl. 7 odst. te uredbe, se kaznuje z denarno kaznijo Od 1000 do 50.000 din.
Cl. 12. Kdor v nasprotju s čl. 6 te uredbe ne da na razpolago Priv. izvozni družbi prostih prostorov za vskladiščenje pšenice, se kaznuje z denarno kaznijo od 1000 do 50.000 din.
Cl. 13. Vsa dejanja iz te uredbe so prekrški. Kazen za dejanja, določena po tej uredbi, izrekajo okrajna sodišča. Denarne kazni gredo v korist p<> sebnega račima pri Priv. izvozni družbi, ki služi za kritje stroškov odkupa pšenice. V primeru neizterljivosti se mora denarna kazen zamenjati z zaporno kaznijo, računajoč za vsakih 100 din denarne kazni po 1 dan zapora. Ta zapor ne more biti daljši kot 3 mesece.
Cl. 14. kot storilci del iz čl. 10—12 odgovarjajo poleg lastnika podjetja, če je fizična oseba, tudi njegovi namsstniki, pri pravnih osebah pa osebe, ki je dejanje storilo.
Za denarno kazen odgovarja 'solidarno z obsojeno osebo tudi lastnik podjetja.
Cl. 15. Vsi zaključki o Kupoprodaji pšenice za 1—1941, sklenjeni do.uveljavljcnja"te:uredbe
1010-
po
w-.M ...len jeni do' uveljavljen ja--------
nižjih cenah, kot jih določa uredba, so neveljavni, v kolikor blago že ni dobavljeno kupcu. Kupec lahko vzdrži pogodbo v veljavi, če doplača razliko do določene cene.
Cl. 16. Minister trgovine in industrije je pooblaščen, da v sporazumu s kmetijskim ministrom in hrvatskim banom predpiše podrobne odredbe ter navodila za izvršitev te uredbe.
Cl. 17. Z uveljavljenjem te uredbe prenehajo veljati predpisi uredbe o maksimiranju cen ter prisilnem odkupu pšenice ter koruze z dne 22. junija z izpremembami in dopolnitvami dne 3. julija v kolikor se nanašajo na pšenico. Za kazenska dela iz te uredbe, ki so bila izvršena do uveljav-ljenja te uredbe, se bo zasledovanje vršilo dalje po predpisih uredbe o maksimiranju cen in prisilnem odkupu pšenice.
Pogoji za izvoz svežega sadja v Nemčijo
Priv. izvozna družba je izdala posebno okrožnico št. 8, v kateri naznanja sj»lošne pogoje za sodelovanje pri izvozu svežega sadja v Nemčijo in pridobivanje odnosnih premij Priv. izvoznic družbe, lz okrožnice posnemamo:
1.	Tudi letos bo Priv. izvozna družba regulirala izvoz svežega sadja v Nemčijo na osnovi pogodbenih kontingentov. V tem bodo lahko sodelovali vsi pooblaščeni izvozniki, registrirani pri ravnateljstvu za zunanjo trgovino v smislu uredbe o kontroli izvoza sadja in njegovih pre-delkov, namenjenih izvozu, pa se bodo pri izvozu držali natančno vseh navodil Priv^ izvozne družbe. Te predpise bo družba sjToročala in-teresiranim izvoznikom z okrožnicami, katere bodo dobili v dveh izvodih. Vsak izvoznik mora vrniti družbi duplikat okrožnice s jx>dpisano izjavo, da je okrožnico prejel in da jo smatra za obvezno. Dokler ne sprejme družba dupli-kata okrožnice, ne bo izdajala izvozniku potrebnih listin za izvoz,
2.	V svrlio pospeševanja kontingentiranega izvoza svežega sadja v Nemčijo bo Priv. izvozna družba odrejala izvozne premije, katere bo objavljala v okrožnicah in tisku. Pravico na izvozne premije, ki jih bo razpisala Priv. izvozna družba, pridobijo samo izvozniki, ki se pri izvozu vseh vrst svežega sadja drži predpisov Priv. izvozne družbe. Družba bo izplačevala izvozne premije na osnovi verificiranih predpisanih potrdil nemških carinarnic o uvozu blaga v nemško carinsko področje. Na kasneje prejeta potrdila se premije ne bodo izplače-
Za izvoz sadja v okvirju določenih kontingentov veljajo naslednji predpisi:
1,	Noben uvoznik ne sme blaga v Nemčijo nuditi niti prodajati po nižji ceni kot jo odredi Priv. izvozna družba in mora takoj vterjati vrednost blaga v polni višini.
2.	Blago prodano za cene. ki bodo veljale za odrejen rok, mora tudi v tem roku prispeti na nemško carinsko področje, t. j. mora biti uvozno ocarinjeno.
3 Izvoznik ne sme odobravati kupcu nobene niti javnih niti skritih popustov v cenah. Vsaka bonifikacija, ki ni dosojena z arbitražo ali po rednem sodišču, kakor tudi vsako manjše plačilo vrednost po fakturi sc smatra za prikrit popust v ceni. Izvoznik mora takoj obvestiti Priv. izvozno družbo o vsaki reklamaciji kupca ka-koi iudi o poteku event. spora.
4.	Izvoznik mora Priv. izvozni družbi takoj sporočiti imena vseh svojih zastopnikov v Nenri-oiji z označbo priznane jim provizije za prodajo svežega sadja. Samo tako prijavljeno provizijo bo lahko dal izvoznik na razpolago zastopniku, z odbitkom v fakturi. Event. druge stroške bo lahko izvoznik nakazal zastopniku na isti način samo po predhodni odobritvi Priv. izvozne družbe. Za običajno provizijo se smatra 3%na s pravico na naknado. telefonskih, brzojavnih in poštnih stroškov v direktnem prometu med izvoznikom in zastopnikom, odn. 4% brez pravice na naknadno omenjenih stroškov.
5.	Fakturiranje manjše količine od one, ki je naložena na jugoslovanski nakladalni postaji se smatra za nedopuščen popust v ceni.
6.	Izvoznik mora Priv. izvozni družbi v roku 24 ur prijaviti vsako prodajo svežega sadja za Nemčijo z navedbo datuma, kupca, cene in kraja izvršitve. Prijave o prodaji morajo biti označena z redno številko,
7.	Izvoznik mora Priv. izvozni družbi za vsako svojo pošiljatev svežega sadja v Nemčijo preskrbeti potrdlio o uvozu blaga na nemško carinsko področje na predpisanem for-mularju, katerega bo zahteva od družbe in ga priključil originalnemu tovornemu listu. V primeru prekladanja je potrebno navesti številko vagona ozkotračne železnice kakor tudi številko vagona normalnotirne železnice. Formularji za predlog potrdila morajo biti izpolnjeni z vsemi zahtevami podatki in podpisani, da se ne bi vračali brež^potreubnega nemškega carinskega potrdilo o uvozu.
8.	Izvoznik mora Priv. Izvozni družbi v roku 24 ur dostaviti koj>ijo vsake fakture za vse sadje prodano v Nemčijo z navedbo številke, odnosno prijave o prodaji, številko porabljene kontingentne listine, številko predloga carinskega potrdila kakor tudi številko valutnega potrdila in z navedbo ustanove, ki je potrdilo izdala. Kopije fakture morajo biti radi lažje evidence označene z rednimi številkami.
9.	Izvoznik mora zahtevati potrebne tiskovine za izvoz neposredno pred samo opremo, neizkoriščene tiskovine mora vrniti brez poziva najdalje za 8 dni od prejema, da bi sc potrebi dale na po razpolago drugim,
10.	Izvoznik 1» vterjeval svoje fakture di-mora Priv. družba od časa do časa dostavljati klirinške avize št. 3 o izvršenih plačilih. Opra-vičenie plačil v prednjem smislu predstavlja
bistven jxigoj kontrole prodajuih cen po Priv. izvozni družbi.	...
II. Vsak izvoznik mora Priv izvozni družbi na njeno zahtevo poslati ali njenemu odposlancu pokazati izvirno korespondenco svoje tvrdke, ki se nanaša na izvoz svežega sadja v Nemčijo kakor tudi svoje trgovske knjige radi kontrole doseženih cen.	..
Izvoznik, ki sc jiregroši zoper kateregakoli od teh navedenih splošnih pogojev in zoper katerikoli posebni pogoj za izvoz svežega sadja v Nemčijo, izgubi pravico na vse izvozne premije, ki bi mu sicer pripadale za izvozeno sadje v to državo in tudi pravico sodelovanja pri izvozu svežega sadja v to državo sploh.
Pri ugotovitvi katerokoli nepravilnosti izvozniku je pooblaščena Priv. izvozna družba, da ga tukoj' začasno izključi iz kontingentiranega izvoza svežega sadja v Nemčijo, tako da končni odlok sestavi na osnovi odloka razsodišča.
Razsodišče se bo vedno stvorilo iz dveh razsodnikov ter predsednika. Vsaka stranka izvoli enega razsodnika, .predsednika po odreja sadjarska sekcija Združenja izvoznikov v Belgradu.
Razsodišče sklepa v Belgradu in se mora sestati najdalje v 14 dneh od dne, ko družba odredi svojega razsodnika in to sporoči nasprotni stranki Združenju izvoznikov. Razsodišče bo sklepalo o tem, ali obstoju v posameznih konkretnih primerih prekršek predpisov Priv. izvozne družbe z.a kontingentiranj izvoz svežega sadju v Nemčijo. Odloku razsodišča se podvr-žeta tako družba kot izvoznik brez apelata. Razsodišče ima ugotoviti samo, ali obstoja v danem primeru prekršek omenjenih predpisov in v čem obsto ja, (ločim odlok o sankcijah tako o vrsti in višini izdaja brez apelata izvršni odbor Priv. izvozne družbe.
Rudarji TPD zahtevajo zvišanje plač
Kolektivna pogodba za rudnike Trboveljske premogokopne družbe vsebuje v čl. 26. določbo, da ima vsaka pogodbenih strank pravico zahtevati j)Ogajanja za revizijo pogodbe, ako se dra-ginjske prilike toliko spremene, da se indeks Narodne banke za cene na malo v Ljubljani spremeni za 6 ali več točk, kakor je znašal na dan 1. aprila 1940 (indeks za marec).
Indeks za marec je znašal 108.4, za junij pa znaša 116.2 točke, ter je porastel za 7.8 točk ali za 7.2%.
Po sklepu ožje seje strokovnih organizacij je sklicala Delavska zbornica v četrtek 25. julija v Trbovlje delegatsko konferenco rudarskih strokovnih organizacij in II. skupine rudarske zadruge ter so se vabilu odzvale vse strokovne organizacije, podpisnice kolektivne pogodbe, načel-stvo II. skupine ter vsi lokalni načelniki II. skupine iz rudnikov TPD.
Konferenca je po izčrpnem razpravljanju o položaju rudarskega delavstva pri TPD sprejela soglasno sklep, da naj se zahteva pri mezdni razpravi tolikšno zvišanje dosedanje 15.5%ne dra-ginjske doklade, da bo nova draginjska doklada ustrezala porastu draginje po 1. septembru 1939.
Dalje je bilo na konferenci ugotovljeno, da se obstoječa kolektivna pogodba v nekaterih rudnikih ne izvaja, zaradi česar je delavstvo prizadeto ter se mora na pogajanjih ukreniti vse, da se za bodoče zagotovi točno izvajanje vseh določb kolektivne pogodbe.	|
! Mezdna' razprava, katero je zahtevalo delavstvo, se bo vršila v poslovnih prostorih TPD v. ljubljani v j>onedeljek 12. avgusta 1940.
Notranje posojilo sc nam obeta. Belgrajska agencija »Jugoslovanski kurir« prinaša vest, da se v poučenih krogih trdi, da ni izključena emisija notranjega posojila. Ni pa še znano v kakšni obliki. Namen posojila bi bil financirati velika javna dela. Poleg tega se naglašuje, da je bila Jugoslavija do sedaj država, ki ni emil -irala od začetka evropske vojne sem nobenega posojila.
Prvi obrok zemljarine — 1. oktobra. Belgrad, 29. julija. AA. Vlada je na predlog finančnega ministra predpisala uredbo o plačanju prvega obroka zemljarine za leto 1940. Po tej uredbi se za izjemo od predpisov točke 4 čl. 148 zakona o neposrednih davkih določa, da zapade v plačilo 1. oktobra 1940 obrok zemljarine za 1940. Po dosedanjih predpisih je bilo treba prvi obrok zemljarine plačati 1. avgusta.
Posebna pooblastila ministru trgovine in industrije. Iz Belgrada poročajo, da je izdelana že posebna uredba, s katero bodo dana ministru trgovine in industrije posebna pooblastila za uveljavljanje raznih uredb. Za uveljavljenje teh uredb bi bila potrebna po predlogu nove uredbe samo še soglasnost ministra vojske in mornarice ter bj taka pooblastila kot trgovinski minister dobil tudi hrvatski ban.
Kredit za Šolske zgradbe. Z odlokom ministrskega sveta je odobren kredit iz druge tranše 6% drž. investicijskega posojila za šolske zgradbe v znesku 4.2 milij. din. Podpore so razdeljene posameznim šolskim občinam in sicer dobe pa odloku finančnega ministra šolske občine na področju naše banovine pol milijona dinarjev, dočim je banovini Hrvatski odobreno 1,660.250 din.
Plačilni promet z Grčijo. Belgrad, 29. julija. AA. Finančni minister dr. Juraj Šutej je izdal sledeči odlok: 1. Ukinja se odlok finančnega ministra od 20. aprila, ki predvideva promet z Grčijo na temelju svobodnih deviz. 2. Ukinja se nadzorstvo nad uvozom iz Grčije, na katero se nanaša odlok finančnega ministra od 7. septembra 1939. 3. Pooblašča se devizno ravnateljstvo, da izda navodila za uveljavljanje novega plačilnega sporazuma z Grčijo.
Zavarovalnica »Balkan« v Belgradu. Za
člana upravnega odbora sta bila izvoljena g. Jovan Čulum iz Novega Sada in dr. Stevan Po-povič iz Belgrada.
Privilegovana a. d. za silose
oddelek za graditev žitnih skladišč — poziva vse izdelovalce stavbnega lesnega materiala, dobavitelje železnega materiala in prevzemnike, ki se zanimajo za dobavo tega stavbnega materiala za graditev žitnih skladišč, katere bomo gradili po vsej državi, da se osebno javijo (Beograd, Knegiujc Ljubice ulica 6/IIL, vsak delavnik od 11 do 13) ali pa pismeno na isti naslov. Prevzemniki in graditelji, ki bodo predložili ponudbe, morajo poslati 73 din po Poštni hranilnici na čekovni račun št. 60640 za stroške elaborata.
Jadranskopodonavska banka, Belgrad. Banka izplačuje za drugo polovico 1940 stare vloge na knjiižce in tek, račune po stanju dne 31. decembra 1935 do 20.000 din v celoti, od 20.000 do 60.000 din nadaljnih 10% dosedaj že izplačanih 20%, na vloge od 60.000 do 100.000 din 5%. Obenem izplačuie tudi vse obresti za prvo polletje,
Borze
Denar
Ameriški dolar 55.—
Dne 29. julija 1940.
Nemška marka 14.70—14.90
Devizni promet je znašal na zagrebški borzi 5.044.530 din, na belgrajski 8.763.000 din. V efektih je bilo prometa na belgrajski borzi 376.000 din.
Ljubljana — uradni tečaji
London 1 funt....... 170.36- 173.5G
Newvork 100 dol........ 4425.00—4485.00
Ženeva 100 frankov..... 1008.06-1018.06
Ljubljana — svobodno tržišče
London 1 funt.......210.70- 213.90
Newyork 100 dolarjev .... 5480.00—5520.00 Ženeva 100 frankov..... 1245.70—1255.70
Ljubljana — zasebni kliring
Berlin 1 marka ....,,. 14.70- 14.90 Zagreb — zasebni kliring
Solun 100 drahem.......38 denar
Belgrad — zasebni kliring
Solun 100 drahem....... 39.50 denar
Belgrad — zasebni kliring Sofija 100 din...... • . . 91.20-92.80
Curih. Belgrad 10, Pariz 9.70 (bankovci) 6.50, London 17.50 (bankovci) 13.15, Newyork 440 (bankovci) 456, Milan 22.20, Madrid 40, Berlin 175.75, register marke 50.50, trgovske marke 18.50, Stockholm 105, Sofija 400. Budimpešta 85.508, Atene 3.00, Carigrad 3.50. Bukarešta 2.30, Belsingfors 9.00, Buenos-Aires 96.50.
Vrednostni papirji Vojna škoda:
v Ljubljani 435—439 v Zagrebu 436 denar v Belgradu 440—442
Ljubljana. Državni papirji: 7% investicijsko posojilo 96—98, agrarji 50—52, vojna škoda promptna 435—439, begluške obveznice 77—78, dalmatin. agrarji 70—72, 8% Blerovo posojilo 97 —99, 7% Blerovo posojilo 93—94, 7% posojilo Drž. hip. banke 98—100, 7% stab. posojilo 95—97. — Delnice: Narodna banka 7.800—7.900, Trboveljska 305—310, Kranjska industrijska družba 148 denar.
Zagreb. Državni papirji: 7% invest. posojilo 95 denar, agrarji 49.75 denar, vojna škoda promptna 436 denar, begluške obveznice 77 blago, dalmatinski agrarji 70—70.50, 6% šumske obveznice 68.50 denar, 4% severni agrarji 50 denar, 8% Blerovo posojilo 97.50 denar. — Delnice: Priv. agrarna banka 192 blago, Trboveljska 300—302, Sladk. tov. Osijek 240—250, Osj. livarna 165 denar. Isis 32 denar, Oceania 550 denar. Jadr. plovba 400 denar.
Belgrad. Državni papirji: 7% investicijsko posojilo 97.50 denar, vojna škoda promptna 440—442, begluške obveznice 76.75—77.75, dalm. agrarji 69.50 do 69.75, 6% šumske obveznice 70 blago, 4% severni agrarji 51.50 denar, 8% Blerovo posojilo 99 denar, 7% Blerovo posojilo 93.50 blago (93). — Delnice: Narodna banka 7.900 blago (7.800), Priv. agr. banka 190.50—191.50 (191.50 drobni komadi).
Žitni trg
Novi Sad. Za pšenico so z uredbo določene cene. — Fižol: bački beli brez vreče in srem-ski 440—450. — Promet majhen.
Živinski sejmi
Svinjski sejem v Ptuju dne 24. julija 1940. Na
svinjeki 6ejem je bilo pripeljanih 72 svinj in 35 pra6cev, skupaj 107 komadov. Prodanih je bilo 45 komadov. Cene naslecVije: Pršutarji 9.50, debele svinje' 11 din za 1 kg žive teže. Mladi prasci od 6 do 12 tednov stari 120 do 240 din za komad.
Naša neizmerno ljubljena soproga, skrbna mamica in stara mamica, gospa
Adela Kveder
soproga trgovca v Žalcu
je danes po kratkem in težkem trpljenju, previdena s sv. zakramenti, mirno v Gospodu
zaspala.
Pogreb bo v sredo, dne 31. julija ob štirih iz hiše žalosti v Žalcu št. 34 na pokopališče k sv. Kancijanu.
Sveta maša zadušnica bo v četrtek, dne 1. avgusta ob 7 zjutraj v farni cerkvi v Žalcu. 'Žalec, dne 29. julija 1940.
Žalujoči ostali.
Brez posebnega obvestila.
Šentviški obrtniki so se postavili
V nedeljo je ban dr. Natlačen odprl VII. obrtniško razstavo v Št Vida nad Ljubljano
V	nedeljo je obhajal Št. Vid nad Ljubljano pomemben praznik. Odprta je bila že VII. obrtniška razstava. Ves št. Vid je bil v zastavah, pred meščansko in ljudsko šolo pa se je zbrala velika množica Šentvidčanov, ki so pričakovali pokrovitelja razstave g. bana dr. M. Natlačena.
Točno ob napovedanem času se je gospod ban dr. M. Natlačen pripeljal pred razstavišče. Ko je izstopil, ga je najprej pozdravila v imenu šentviških najmlajših učenka V. razreda Hotar Danica, ki mu je tudi izročila krasen šopek. Bana je nato pozdravil šentviški župan Karel Erjavec, za njim predsednik krajevne organizacije JHZ Anton Briški, dalje predsednik Društva rokodelskih mojstrov in podpredsednik Zveze slovenskih obrtnikov v Ljubljani Jože Musar ter predsednik Društva slovenskih obrtnikov v Št. Vidu n. Ljubljano 1. Vrhovec, ki načeluje precej let organizaciji, v kateri je včlanjenih 127 mojstrov-obrtnikov in ki je prav gotovo eden najagilnejših delavcev za pro-speh in napredek tega stanu, je pozdravil bana g. dr. Marka Natlačena nato pa predlagal vda-nostne in pozdravne brzojavke Nj. Vel. kralju Petru II., Nj. kralj. Vel. knezu namestniku Pavlu, ministrskemu predsedniku Dragiši Cvetkoviču, voditelju vseh Slovencev in ministru prosvete dr. A. Korošcu, trgovinskemu ministru dr. Iv. Andresu, ministru za zgradbe dr. Mihi Kreku in ministru za promet inž. Nikoli Besliču.
Nato pa je nadaljeval:
V	posebno čast si štejem, da morem pozdraviti v naši sredi najvišjega predstavnika dravske banovine, našega dobrotnika in pokrovitelja bana g. dr. Marka Natlačena. Zelo me veseli, da morem pozdraviti med nami okrajnega načelnika g. Mar-šiča, bivšega narodnega poslanca gosp. R. Smer-suja g. Karla Erjavca, župana občine Št. Vid, g. Šimenca Ivana, 1. podpredsednika ZSO, g. Antona Briškega, preds. krajevne organizacije JRZ, g. Rotta Gotharda, ravnatelja meščanske šole v Št. Vidu, g. Hladnika Leopolda, upravitelja osnovne šole v Št. Vidu, g. Kresala Pavla, tajnika ZSO, g. Goriška, starešino fin. kontrole v Št. Vidu.
V	dolžnost si štejem, da se v imenu društva prav iskreno zahvalim vsem, ki ste na kateri koli način pripomogli, da se je ta prireditev tako lepo izvršila. V prvi vrsti izrekam najiskrenejšo zahvalo pokrovitelju te razstave g. banu dr. Marku Natlačenu, ki je blagohotno ustregel naši želji in prošnji ter letos že petič prevzel pokroviteljstvo naše razstave in s tem pokazal vso svojo simpatijo do Šentvidčanov, posebno pa do nas obrtnikov.
Razmere in čas nas bodo prisilile, da bomo morali misliti in to prav kmalu, na zidavo Obrtnega doma. V tem domu naj bi bila potem stalna razstava pohištva in kjer bi imeli pomočniki in vajenci svoje zatočišče, stanovanje in prehrano. To so dejstva, s katerimi moramo v bližnji bodočnosti računali, ako nam je v resnici za napredek kraja in če hočemo šentviško obrt in gospodarstvo obdržati na višini kakor je danes.
Res da bo treba za to precej denarnih žrtev, truda in skrbi,, katerih se pa obrtnik ne straši.
Sprejem in pozdrav bana dr. Marka Natlačena v Št. Vidu pred Šolskim poslopjem, ▼ katerem je
obrtni&ka razstava.
Naše geslo bodi: Vedno naprej, nikdar nazaj! Vse dotlej, da se bodo naše težnje in želje uresničile, v kar nam pomagaj Bog!«
Po govoru predsednika Vrliovca je rakovni-ška godba odigrala državno himno.
Vidno razveseljen je nato ban dr. Marko Natlačen odgovoril na jMjzdrave z naslednjim tehtnim govorom:
Ban dr. Natlačen odpre razstavo
Spoštovana gospoda! Zopet — danes že petič — izpolnjujem prijetno nalogo, da odprem razstavo, ki jo prirejajo šentviški obrtniki. Vsaka dosedanjih šentviških razstav je pokazala toliko življenjske sile in toliko napredka, da pomenja novo, lepo in pomembno stopinjo v razvoju obrti v šentviški občini. Letošnja razstava, ki jo zdaj odpiramo, ima še posebno pomembnost z ozirom na razmere, v katerih živimo. Ves svet se danes maje in veliki svetovni dogodki, ki spreminjajo obličje zemlje, se vrste s čudovito naglico. Vojna vihra nas sicer neposredno ni zajela, a njene posledice tudi nam ne prizanašajo; vsak dan jih bolj živo občutimo. Nič ni čudnega, ako se v takih razmerah pojavlja tu in tam negotovost in neorientiranost ,ako se po-lašča mnogih potrtost in zmedenost, ako zajema mnoge malodušnost in ako gine mnogokje veselje
itJfrSA <SV8>."M»I
Nova postaja Oloče - Brezje
Po ljubeznipolni prizadevnosti vseh odločujočih se vsa dela pri novem postajnem poslopju Otoče-Brezje bližajo koncu. Kakor vse kaže, bo svečano odprtje v nedeljo po vnebovzetju Marijinem, t. j. 18. avgusta.
Sedaj že prelagajo občinsko cesto, ki bo ob postaji napravila polkrog, da bo celota s poslopjem in parkom vred tem bolj nemotena.
Žel. direkcija si je osvojila z vsem razumevanjem tudi svoječasno od podpisanega predloženo zamisel: čakalnega parka in kot zunanji poudarek božjepotne postaje: Marijin steber.
Načrte za lepo urejen čakalni jiark je naredil po naročilu direkcije g. telin. ur. I. Sepin.
Ker zahteva dovršena ureditev celote zlasti lepo pročelje, je žel. direkcija šla še dlje, in v sporazumu z g. župani obeh prizadetih občin
predviden sedem metrov visok steber iz treh debel, ki bodo med seboj z okovjem zvezana. Na vrhu bo kraljeval kip Marije Pomagaj iz umetnega kamna. Delo je prevzel akad. kipar Boris Kalin. Podstavek bo okrogla, do pol metra visoka kamnita klop, tla okoli stebra bodo v polkrogu tlakovana s kamnitnimi ploščami.
Predvidenih je zaenkrat tudi nekaj čakalnih klopi, v načinu vseuč. profesorja mojstra Plečnika.
Ker žel. direkcija naravno za to ne more prevzeti stroškov — ne za steber in ne za kloj>i — naj tisti, ki imajo kako zahvalo ali zaobljubo, darujejo namesto votivnih slik, gotovo vsoto rajši v ta namen.
Nekaj odličnih družin je že darovalo v ta namen. Začetek je storjen. Imena vseh, enako
Tloris nove postaje Otoče-Breije. — Spredaj v sredi postajno poslopje, na obeh straneh krasen park s klopmi, za poslopjem prostor za vozila.
brezjanske in ovsiške, bo zgrajena ob vsej fronti lena ograja s presledki za klopi v načinu rustitalnega zidu.
Potrebni kamen je postaji iz svojega kamnoloma dal brezplačno g. posestnik \aljavec, vožnjo so prevzeli enako brezplačno posamezni posestniki, zlasti g. Markelj in vozniki z Brezij ter Otoč, jio skrbi gg. županov.
Poskrbljeno je v novem načrtu tudi za voznike, ki imajo določen poseben prostor za vozove in konje.
Še nekaj misli glede Marijinega stebra. Bo to na zunaj viden poudarek božjepotne postaje. Zaeno pa prelep okras in simbol. V načrtu je
tudi zahvale in zaobljube, bodo vložena v posebno šatulo iz stekla in kovine in potem vzidana v podstavek Marijinega stebra.
Vsi prispevki naj se pošljejo na »Rektorat cerkve na Brezjah« — vendar prosimo z označbo namena, da bo vsaka pomota izključena.
Te dni bo po uvidevnosti kr. banske uprave vpeljana tudi avtobusna zveza med Brezjami in postajo. Avtobus bo čakal zaradi šibkega mostu onstran mostu, taksi za 6—7 oseb pa bo vozil prav na postajo. Cena v eno smer: i din, v obe smeri 9 din. S to novo uredbo bo ustreženo tudi manj premožnim in bolehnim romarjem
in gostom.
prt.
rr	
COC & - M t iJt	
	Si ; i. TT J
do dela. Vsi ti pojavi so z ozirom na razmere, v katerih živimo, naravni in razumljivi, toda zavedajmo se, da so taki pojavi za naše gospodarske in socialne razmere škodljivi in da jih moramo zaradi tega z vsemi sredstvi pobijati in odstranjevati. Lastna korist in korist narodne ter državne skupnosti nam nrekuje, da pobijamo malodušnost, ki ubija naše tvorne sile ter da krepimo vero v samega sebe, vero v svojo lastno in svojega naroda bodočnost. Ce kdaj, nam je danes treba prav posebno veselje do ustvarjajočega dela.
Danes, ko slave šentviški obrtniki zopet svoj praznik — praznik dela, naj vnovič poudarim s tega mesta važnost in vrednost dela. Delo ustvarja nove vrednote in je najvažnejši vir vseh posvetnih dobrin; delo je vir napredka in blagostanja; delo je vir kulture in zdravja; delo človeka plemeniti in ustvarja značaje; delo daje našemu življenju smisel
in je vir resničnega zadovoljstva in prave sreče; delo je največja dika človeka.
Tisočletja se že človeštvo peha za zlatom, v katerem vidi izvor najpopolnejše sreče. Lahko se zgodi, da izgubi zlato več ali manj svojo vrednost, delo pa bo svojo vrednost ohranilo — v vseh časih in vsakih razmerah.
šentviški obrtniki, ki so kljub vsem nevšečnostim sedanjega časa tudi letos priredili lo razstavo, so s tem dokazali, da jih sedanje težke razmere ne motijo in ne plašijo v njihovem delu.
b tega stališča je la razstava veselo znamenje, znamenje zdravja, znamenje dobre volje, ki hoče kljub vsem težavam in oviram vztrajati in napredovali. Od srca želim, da bi temu lepemu zgledu šentviških obrtnikov sledil ves naš narod z vztrajnim in smotrenim delom.
Od srca čestitam prirediteljem in razstavljal-cem, ki so na tej razstavi udeleženi, k lepim uspehom z iskreno željo, da bi vsakoletna šentviška razstava tudi v bodoče od leta do leta zaznamovala čim lepši napredek in da bi tako nudila čim več zdrave in koristne |x>bude za vsestranski napredek vsemu slovenskemu obrtništvu.
S tem proglašam, da je razstava odprta.
Skozi špalir šolske mladine se je vsa družba odličnikov, časnikarjev in povabljenih gostov podala v razstavne prostore, kjer si je ogledala mojstrovine šentviških obrtnikov. Priznati je trp-ba, da je sloves, ki se širi o izredni kvaliteti, zlasti šentviških mizarskih obrtniških izdelkov, popolnoma upravičen. Iz leta v leto so izdelki dovršenejši. Solidno, ceneno in s sijajnim estetskim okusom izdelane opreme za spalnice, jedilnice in družbene prostore, morajo tudi največjega izbircneža privesti k občudovanju. Zato ni prav nič čudno, če je povpraševanje po izdelkih šentviških obrtnikov stalno v |H>rasti. Kvaliteta teh izdelkov si je znala pridobiti odjemalce ne samo v naši ožji domovini, temveč tudi po vsej Jugoslaviji ter izven njenih meja.
Bana je |>o razstavi vodil predsednik Društva slovenskih obrtnikov v št. Vidu nad Ljubljano, Vrhovec, z nekaterimi najdelavnejSimi in najbolj poučenimi odl>orniki, ki so razlagali strokovne podrobnosti o izdelavi razstavljenih predmetov.
Po ogledu je bilo v novi »Ljudski kuhinji«, ki jo je vzelo v najem Društvo slovenskih obrtnikov, z namenom, da bi povezalo pomočnike in vajence, ki so se vse doslej hranili po [>osameznih gostilnah v Št. Vidu, v čim lepšo skupnost, ser-virano kosilo. Društvo slovenskih obrtnikov, ki sicer ne razj>olaga z velikimi materialnimi sredstvi, in ki je za organi/.arijo letošnje razstave vlo-žlo trideset tisoč dinarjev, je vendar še našlo kredit 25.000 din, da je kot |>odnajemnik prevzelo in prenovilo gostišče, v katerem se oj>oldne in zvečer hrani šestdeset pomočnikov in vajencev. Prostori so prav pripravni, postali pa bodo še vabljivejši, ko lx> društvo letošnjo zimo poskrbelo obrtnikom in vajencem za večerne ure razvedrilo v obliki družabnih iger, biljarda, šaha, domine in podobnega.
Več vzgoje doraščajoči mladim
Neki slovenski dnevnik je objavil obsežni članek »Vlomilec Ferenc Klančnik ima besedo«. \ tem članku nam neznani avtor z vsemi svojimi simpatijami na široko opisuje mladega, domišljavega krojača, ki je postal vlomilec. Pri-kazitje ga eelA kot nekako etično visoko stoječo osebo, kajti »ubiti človeka se tudi vlomilcu zdi zločin*.
• KnDifitmetioviuii /zločinap nam nsam pripoveduje z vso privlačno zanimivostjo prvi vlom, ki so ga do zadnje podrobnosti pripravljali dva meseca. Nato pripoveduje pustolovec in specialist za vlome v blaga jne na široko o izrednih sposobnostih in junaštvih njegovega proslulega »učitelja* strokovnjaka Karlu B. i/, tržaške vlomilske šole, ki je znal tako hladnokrvno in mojstrsko vlamljati v blagajne bank s specialnim vlomilskim orodjem: »svinjsko nogo«.
Na odrasle ne naredi takšen senzacionalen intervievv z zločincem nobenega globjega vtisa. Razen tega ima danes malokdo čas in priliko za |>rebiranje takšnih »zanimivosti o slavnih vlomilskih sodobnikih«. Vse drugače je pa to pri doraščajočili dečkih.
Doraščajoči pubertetniki si v svojih romantično razgibanih možganih iščejo izrednih veličin in osebnosti za svoj življenjski vzgled in posnemovalni vzor. Mnogi dečki so se vsaj včasih ob Karlu Muvu navduševali za običaje in življenje rilečekožcev,- Druge jc navduševala vojna romantika. Asi pa si v svojem romantičnem, bojnem razpoloženju želijo izrednih doživetij, posebnih dogodkov, nagle slave in bogastva.
Mnogi takšni dečki zapuščajo, na podlagi svoje bolne fantazije in posebnih, življenjskih načrtov, skrivaj domove svojih očetov ter se 7. izposojenimi čolni spuščajo po Savi in Dravi v neznani svet — novim, velikim doživetjem nasproti. Tako odhajajo s trdno vero, da se nekoč vrnejo kot slavni odkrivatelji novih, še neznanih dežel, obdani z bajnim razkošjem in bogastvom ter ovenčani z nesmrtno slavo.
Danes pa niso redki oni dečki, ki nehote zapadejo pod negativnimi vplivi okolja (slabi filmi, kičevska literatura, slaba cestna tovari-šija itd.) direktno, popolnoma negativnim in .skupnosti škodljivim idealom ameriških gang-sterjev, roparjev, razbojnikov, vlomilcev... Tudi dnevno časopisje mnogo prispeva v tem oziru. Samo en primer!
V ponedeljek popoldne, ko je izšlo omenjeno poročilo o slavnem vlomilcu,, sem sedela na terasi svojega stanovanja. Skrita za zelenjem spenjavk scin morala nehote prisluškovati razgovoru in posvetom peti h nižješolcev iz naše ulice. Razgovarjali so se o skrivnostni vlomilski napravi »svinjski nogi« ter si jo zaželeli, saj se da i. njo tako imenitno vlamljati v polne blagajne bank.
Drugi dan sem na trgu opozorila sosedo na razgovor njenega sipa s cestno tovarišijo o »svinjski nogi«. Popoldne me je že poklicala k sebi soseda, da si ogledam rezultate »hišne
Freiskave«, ki jo je izvedla pri svojemu sinu. resenečena sem bila nad njimi I
Tu je bil predvsem izrezan omenjeni članek, ves rdeče podčrtan in opremljen s pripom-
bami. klicaji in vprašaji. Poleg tega in raznih drugih zanimivosti je imel nadebudni sinko še
s svinčnikom prav na drobno napisan »naš delovni načrte. Ta načrt grainske točke:
je vseboval sledeče pro-t. Zbrali bomo denar ter si nekako oskrbeli-
pruvi revolver.
2. Pridobiti moramo še Tončka in Milka, da nas bo sedem. Nuto -ltom« o potnočj na pokopališču vsi na revolver prisegli medsebojno zvestobo in molčečnost.
"5. Odslej bomo zbirali vsa poročila o vlomih v banke ter poiskali osebne stike s slavnimi vlomilci.
•t. Odkriti moramo načrt za »svinjsko nogoc ter navodila za uj>orabo iste...
Soseda se mi je ponovno zahvaljevala, da sem jo opozorila na včerajšnji sinov razgovor pod mojim stanovanjem s tovarišijo. Le tako je. zgolj po srečnem slučaju, pravočasno odkrila vse snovanje mlade študentovske družbe, ki se je namenila po krivih potih priti čimprej do bogastvu.
kaj bi bilo. če bi ne zalotili te družbe takoj pri začetkih njihovega snovanja? Kakšne bi bile tedaj posledice? Najmanj izključitev iz vseh srednjih šol ter za vse življenje pokvarjena eksistenca nedolžnih otrok, ki so v svoji bo-lestno romantični razvojni življenjski dobi nasedli zanimivemu opisu »idealnega« vlomilca Ferencu Klančnika.
Tako vidimo, da zaradi lahkomiselnih časopisnih poročil, ki jim je edini smoter: senzacija, zahajajo naši nerazsodni otroci na kriva pola. Asi pozitivni vplivi vzgoje, izraženi v domači, verski in šolski vzgoji, osta jajo pred močnejšimi. negativnimi sugestijami brez pravega in zaželjenega uspeha.
kaj naj storimo, da vsaj omilimo to negativno in nezdravo vplivanje na dorašča-jočo mladino? izven vsakega dvoma je. da bi se morali vsi pozitivni vzgojni činitelji med seboj trdno povezati ter nastopiti skupno v boju proti negativnim vzgojnim činiteljem časopisja, filmov, ceste...
Kdo drugi kot »Liga dostojnosti« je pozvana, da v prvi vrsti pokrene z vsemi svojimi pripadniki, da se čimprej uvede cenzura vseh obširnih časopisnih poročil in opisov o ubojih, umorih, vlomih, ropih, tatvinah itd. Vse to vsekakor negativno vpliva na bolno domišljijo mladih dečkov.
Kaj nuni pomagajo vse sodnije, poboljše-valnice, ječe in kaznilnice, če ne lečiino rane, ki razjeda naše občestvo, žc pri korenu, če mirno dopuščamo, da se širi in bohoti zlohotni plevel škodljivih časopisnih poročil, slabih filmov... Koliko novih, strtih življenj je posledica tega!
Zato zaščitimo naše otroke predvsem pred kvarnimi vplivi okolju in verujte, prihranili si bomo mnogo denarja, skrbi in sitnosti, ki jih imamo sedaj z moralno pok- irjeno mladino
in z zločinci.
J. š.
V
1
_ U M/.


T
?0
Novo poštnino poslopje na Otočuh-Brczjuh. — Na desni strani park; enak park jc tudi na levi strani postajnega poslopia.
novice
Koledar
Torek, 30. julija; Marta, devica; Beatrika, mu-čenica.
Sreda, 31. julija: Abdon in Senen, mučenica; Julita, mučenica.
Knvi grobovi
t V Zagorju ob Savi je preteklo soboto mirno v Gospodu zasoal gospod Martin Fink, rudniški nameščenec v poltoju. Kot delovodja je bil med podrejenimi zelo priljubljen, ker jc bil vedno nepristranski, dober in pošten v občevanju z nj:mi. Od leta 1932 je živci v zasluženem pokoju. Zapušča ženo, štiri hčerke in sina, katere je izredno ljubil. Pogreb bo danes, 30. julija, ob 4 popoldne iz hiše žalosti na farno pokopališče v Zagorju. Naj mu sveti večna luč! Žalujočem naše irkreno 6ožaljc!
"t* V Žalcu je umrla gospa Adela K veder, soproga trgovca Pogreb bo v sredo 31. iulija ob 4 popoldne iz hiše žalosti v Žalcu št. 34 na pokopališče k sv. Kancijanu. Naj v miru počiva! Žalujočim naše iskreno sožalje!
Osebne novice
= Poroka. V cerkvi Sv. Lenarta pri Vel. Nedelji sta se v soboto poročila g. Mihclič Egon, učitelj, in gdč. Kleihofer Frida, učiteljica, oba v službi istotam. Obema želimo v novem stanu obilo sreče in božjega blagoslova.
♦
_ Letošnji tabor »Zveze bojevnikov« 18. avgusta t 1. na Brezjah bo še posebno slavnosten, ker se bodo tovariši bivši bojevniki in kadrovci videli po dolgem presledku zopet enkrat. Dela za regulacijo prekrasnega trga pred in okoli cerkve Marije Priprošnjice so po zaslugi »Zveze bojevnikov« in uprave frančiškanskega samostana na Brezjah tako napredovala, da nudijo vsakemu, ki obišče Brezje, prekrasen pogled in udobnost. »Zv?-za bojevnikov« zaradi pomanjkanja dovoljnih denarnih sredstev za letos še ni mogla postaviti mo-numentalnega spomenika žrtvnm padlim v svetovni vojni, upa pa da ji bo s pomočjo požrtvovalnosti svojega članstva in dobrotnikov omogočeno postaviti spomenik že prihodnje leto. Letošnji tabor »Zveze bojevnikov« na Brezjah bo še posebne važnosti za nas vse tudi zaradi tega, ker bomo ponovno prosili svojo Priprošnjico Mater božjo na Brezjah, da nas obvaruje vojnega gorja, kakor tudi vseh drugih nalog, ki so s tem v zvezi. Vabljeni so vsi tovariši brez razl ke stanu in političnega prepričanja, kakor tudi vsi svojci padlih žrtev svetovne vojne in bojevnikov, da se tabora na Brezjah udeleže v čim večjem številu. 7.a prebrano bo preskrbljeno, vendar pa tudi lahko vsak vzame s seboj hrane za cn dan. Prav posebno pa bo preskrbljeno, da bodo vsi remarji lahko pravočasno opravili svete zakramente, ker bo na razpolago precejšnje število duhovnikov. Bojevniki, na svidenje na Brezjah, naj nikdo ne manjka!
— Sprejem v strokovno šolo za otroške sestre-ncgovalke v Ljubljani, Lipičeva ul. (Dečji dom kralj. Marije«), je razpisan v »Službenem listu« z dne 27. julija t. 1., 60 ko«, kjer «o razvidni vsi sprejemni pogoji.
—	Pri gotovih boleznih žolfn in jeter, žolPnega kamna in zlatenice urejuje naravna »Franz-Josefova« grenka voda prebavo in pospešuje izpraznjenje črev. Kli-niške izkušnje potrjujejo, da domače zdravljenje dobro učinkuje, ako se jemlje zjutraj na tešče »Franz-Josefova« voda, pomešana z nekoliko vroče vode.
Otfi. reg. S. br. BM74/M.
—	Preskrba s premogom in drugim kurivom.
Najvišje oblasti v državi so že opozorile industrijska in trgovska podjetja ter tudi prebivalstvo, da se je treba preskrbeti s premogom že poleti, ko je železnic« najmanj obremenjena s prevozom drugih dobav in sedaj tudi sama potrebuje najmanj premoga. Enako je seveda tudi z drugim kurivom, ki ga nam je pa sedaj po znosnih cenah zagotovila uredba o maksimiranju cen drv. Navzlic temu bo pa seveda vsak skrben podjetnik in gospodar* prav tako pa tudi vsaka skrbna gospodinja gledala na to, da bo s kurivom podjetje ali hiša dobro preskrbljena Se pred zimo.
—	Da boste stalno zdravi, {e potrebno da redno pijele Radensko, ki deluje proti boleznim ledvic, srca. proti kamnom, sklerozi, «ečni kislini in podobno. Radenska vam ohrani zdravje in mladostno svežost.
času v okolici Zenice. Tako so pred nekaj dnevi v vasi Nemili medvedi poklali osem volov in konja. Kmetje so prosili oblasti za pomoč ker se boje, da bodo medvedi še nadaljevali s svojimi drznimi napadi.
•	Oče, mati in hčerka utonili v Donavi. V bližini obmejnega mesta Pezdana se je na Donavi zgodila huda nesreča, ki je zahtevala tri človeške žrtve. Krmar Josip Takacs je bil deset let zaposlen pri neki nemški družbi in je pred nekaj dnevi priplul v Jugoslavijo, da bi tu natovoril razno blago. Z njim je bila tudi njegova žena in 6-letna hčerka. Ko so ladjo naložili, so odpluli iz Bezdana. Komaj so prešli jugoslovansko-inadžarsko mejo, so se začuli obupni klici hčerke, ki se je igrala na krovu in pri tem tako nesrečno spodrsnila, da je padla v vodo. Oče je brez pomisleka skočil za hčerko v vodo, čeprav ni znal dobro plavati. Nastali so dramatični prizori. Oče je z vsemi svojimi silami skušal priplavati do hčerke, ki so jo nesli valovi. Večkrat je bil že komaj meter oddaljen od otroka, pa so ga valovi odnesli naprej, ali pa je izginil pod vodo. Ko je bilo vse reševanje že zastonj, so očividci videli, da je tudi Takacs sam bil že tako izmučen, da se je začel obupno boriti s smrtjo. Med gledalci je bila tudi vsa obupana žena oziroma mati, ki je, tekajoč seni ter tja po brodu, prosila mornarje, naj čmprej spuste reševalne čolne. Čeprav so ladjo takoj ustavili in spustili reševalne čolne, niso več mogli pomagati očetu in hčerki, pa tudi niso mogli preprečiti še nove nesreče. Ko je namreč žena videla, kakQ se mož jx>-taplja, je vsa obupana skočila v vodo, da bi mu pomagala. Pa je tudi ona takoj izginila v valovih. To se je odigralo tako hitro, da mornarji v reševalnih čolnih tudi ženi niso mogli več pomagati. Oče, mati in hčerka so izginili v vodi, po Donavi je plavala samo Takacseva čepica in pa njegov pes, ki je skočil v vodo za ženo. Psa so mornarji rešili.
*	Vožnja s čolnom v smrt. Žena sarajevskega
uradnika Vladimirja Ječmaniča se je s svojim sinčkom in štirim znanci vozila s čolnom po Drini. Deroča voda pa je čoln zanesla k neki skali, ob kateri se je čoln razbil. Štirim znancem se je po-
ŽALNI VENCI
LEPI iN POCENI NASPROTI JUNIONA" FRANČIŠKANSKA 3
..ROŽA
—	Pektasol, Fruiapekt in Drogesan v«e za vku-
havanje sadja 6e zopet dobi v drogeniji Gregorič, Ljubljana, Prešernova ul. 5.
—	Višja gostinska šola v Belgradu. Šolanje otrok ter izbera njih bodočega poklica je za starše; dostikrat zelo težka. Zlasti po mali maturi ali po zaključku meščanske šole je vprašanje bodočnosti aktualno: ali bo otrok nadaljeval svoje šole, ali se bo posvetil poklicu, ki ga bo v kratkem pripeljal do dobre eksistence. Eden takih poklicev, ki pripelje že v nekaj letih do primernega zaslužka, je poklic absolventa višje gostinske šole v Belgradi^ ki 6topa z novim šolsk:m letom v tretje leto svojega obstoja. Višja gostinska šola je edina v državi ter je njen namen usposobiti gostinski naraščaj, j>a tudi druge učence z nižjim tečajnim irpitem za višje službe v gostinstvu. Učenci z nižjim tečajnim izpitom srednje šole aH z zaključn!m izpitom meščanske šole imajo iste pravice, kakor učenci srednjih šol s šest razredi. Imajo tudi pravico na skrajšani dijaški rok v vojski. Absolventi višje gostirt" ske šole lahko dobe po zaključnem izpitu vse bolj1-
Film o zakoncih, ki sta šele po KINO	fk « m. ""t A A«V4'
ločitvi spoznala, da spadata skupni!	II 21 H. DO lOCUVl luise Ullr.di - Hans S6hnker - Jotiannu UNION
Fiemann in drugi i-Ob 16.10. in 21. uri Telel. 22-21	Pot«rl Obenem prpriva.lnmrmnjnnvnjat barvanmoiUiKilm


Samo še danes ob 10, in 19. uri I. del moderne verzije A. Dumas-ovega romana .Trije mušketirji"
__ m m _	m m	■ a Ob 21 premiera II. dela!
Trne leguonarji kino slooa
telefon 27-30
tam
— »Zveza bojevnikov« se tem potom zahvaljuje vsem prijateljem in tovarišem, kakor tudi vsem drugim, posebno darovalcem, ki 60 sodelovali pri nabiralni akciji za zgraditev veličastnega spomenika padlim žrtvam svetovne vojne, ki ga bo »Zveza bojevnikov« postavila na Brezjah. Vsem onrm darovalcem, prijateljem in tovarišem, ki so pravilno razumeli klic glavnega odbora »Zveze bojevnikov« in 6misel nabiralne akcije, naj bo tem potom izrečen: »Bog plačaj!« Vsi ste s tem pokazali, da Vam je še vedno spomin na naše žrtve v svetovni vojni svet in da gojite čuvstva nepozabnega tovarištva in prijateljstva napram našim pekojnim v oni meri, kot jo bo z Vašimi, če tudi skromnimi prispevki večno izražal spomenik pri Materi božji na Brezjah.
—	V uršulinskem samostanu v Ljubljani se
bodo pričele duhovne vaje za učiteljice 15. avgusta zvečer in ne 16. avgusta, kot je bilo prvotno naznanjeno.
—	Pctenje nog ublažite in vežete duh 6 6talno uporabo Gregoričevega »Bcrosana«.
—	Duhovne vaje za učitelje. Po informaciji v jezuitskem kolegiju je še dovolj prostora za sprejem k duhovnim vajam, ki bodo od 1. avgusta zvečer pa do 4. avgusta v jutro. Prijave je tako) poslati Slomškovi družbi, nečlani pa jih tudi direktno lahko pošljejo kolegiju. Duhovne vaje so velika stvar. Če to dobro premislite, lahko premagate vse ovire, ki va6 zadržujejo. Le malo poguma in na veselo snidenje v četrtek zvečer v »Domu duhovnih vaj«, Zrinjskega cesta 9,
še službe v gostinskih podjetjih, hotelih, reslavra« cijah, kavarnah itd. V jugoslovanski gostinski stroki imamo še zelo malo strokovno izšolanega osebja. Zato naj se odločijo za to stroko vsi oni, ki imajo do nje veselje. Šolnina znaša mesečno 100 din, v gostilničarskem domu je pa tudi internat, kjer dobe učenci za 500—600 din mesečno celo oskrbo. Za vsa podrobnejša pojasnila se je obrniti na ravnaj telj6tvo šole v Belgradu, Jug Bogdanova 28.
Be-lkanski gost si ogleduje osvojeno Maginotovo črto. — Na sliki vidimo načelnika bolgarskega generalnega štaba generala Čejkova, ki si ogleduje osvojene utrdbe Magittotov« Unij«.
po cbtžavi
*	Novo poslopje za visoko ekonomsko komer-"cialno šolo v Zagrebu. Te dni je bilo v Zagrebu
kupljeno zemljišče v izmeri dveh oralov za novo poslopje visoke ekonomsko komercialne šole za dva milijona dinarjev. Z gradnjo šole bodo začeli takoj, ko bodo odobreni načrti. Prva zgradba bo veljala osem milijonov dinarjev, jiozneje bodo pa po potrebi zgradili še druga poslopja. Okolico, kjec bo stala nova zgradba, bodo preuredili, in bo s podaljšanjem 7.vonimirove ulice podaljšana tudi tramvajska proga, ki bo peljala prav do nove šole.
*	Obnovitev paroplovnih prog na ladranu. Ko je Italija stopila v vojsko, je Jadranska plovidba ukinila dve svoji progi in sicer progo Trst-Sušak-Split-Dubrovnik-Drač-Valona-Pirej ter progo Trst-Metkovič. Te dni pa je Jadranska plovidba obnovila obe progi, ki pa sta skrajšani. Prva proga bo šla samo od Sušaka do Ukinja, druga pa od Su-šaka do Metkoviča.
*	Melioracija Budvanjskega polja. Iz vsote, ki je določena za javna dela, je gradbeno ministrstvo odobrilo kredit za izvajanje melioracijskih del na Budvanjskem polju, kjer delajo že par let. Gradbeno nvnistrstvo je sklenilo, da bo razlastilo več tisoč kvadratnih metrov zasebne lasti, prav tako bodo začasno razlaščena tudi posestva s služnostno pravico. Melioracija Budvanjskega polja bo na eni strani zaščitila velike komplekse rodovitne zemlje, ki je bila sedaj izpostavljena divjanju hudournikov, na drugi strani bo pa to tudi velika pridobitev v zdravstvenem oziru.
*	Zvezo hrvatskih avtobusnih podjetij bodo v kratkem ustanovili v Zagrebu za vso banovino Hrvatsko.
*	S hruške padel in se nabodel na ošiljen kol.
V vasi Reki pri Varaždinu se je zgodila huda nesreča. Deček Filip Marcev je šel v sadovnjak in ie splezal na hruško, da bi si nabral dobrih hrušk. Naenkrat pa je omahnil in padel z visokega drevesa na ograjo, ki je bila narejena z navzgor oši-Ijenimi kolci. Deček je padel tako nesrečno, da se je nabodel na kol, ki mu je predrl trebuh. Dečkove klice na pomoč je slišal sosed, ki je prihitel in ga snel s kola. Nesrečnega dečka so takoj odpeljali v bolnišnico, pa je že med potjo v silnih bolečinah izdihnil.
*	Medvedi koljejo vole in konje. Posamezne vasi v srednji Bosni so izpostavljene napadom medvedov. Posebno napadajo medvedi v zadnjem
srečilo, da so se z veliko težavo rešili iz valov, Ječmaničeva s sinčkom pa je utonila,
*	Za 300.000 dinarjev svile na kmečkem vozu.
Sarajevski dohodarstveni pazniki so zjutraj ob dveh zaplenili na kmečkem vozu v Kovačičih znatno količino svilenih tkanin v vrednosti 300.000 dinarjev. Svila je bila pokrita, pa so jo pazniki kljub temu našli. Za uvoz svile v Sarajevo je treba plačati po 12 do 20 dinarjev za kilogram in bi si trgovec prihranil čedno vsoto, če bi se mu posrečilo vtihotapiti svilo. Voznik ni hotel izdati imena trgovca, čigar last je svila, vendar so preitkovalne o-blasti že na pravem sledu in ga bodo kmalu prijele.
*	Alkohol spet povzročil zločin. V mali slavonski vasi Sulkovcih je nesrečni alkohol povzročil pretresljivo družinsko dramo, v kateri je izgubil življenje železničar Peter Drndelič. Železničar Drndelič se je zadnie ča6e čisto vdal pijači in se ni nič več brigal za svojo družino. Svoj zaslužek je zapravljal po gostilnah za pijačo in kvartanje. Ko je ponoči prihajal pijan domov, je pretepal svojo ženo Anko, sina Branka in 74 letnega tasta Petra Vinkoviča. Neke noči je prišel Drndelič domov, ves nor od za-vžite pijače, in je začel poditi vse domače iz hiše. Žena Anka, ^in Branko in tast Vinkovič so še pijanemu divjaku skupaj zoperstavili. Drndelič je mahal z vso silo po njih. Tast Vinkovič je izkoristil ugoden trenutek, ko se je zet Drndelič Obrnil od njega, in ga je 6 sekiro, katero je že prej pripravil, udaril po glavi in mu jo razklal. Drndelič se je mrtev zgrudil na tla. Naslednje jutro se je stari Vinkovič sam prijavil oblasti.
*	Usodepolna igra z orožjem. V Novi Gradiitn se je zgodila v neki gostilni huda nesreča, ki jo je povzročila nepotrebna in objestna šala. Šofer Franjo Vrančič in brivski pomočnik Ivan Jušič sta so med seboj šalila, Vrančič je izvlekel svoj samokres, (Ja dal Jušiču in mu rekel: Vzemi samokres in ustreli me!« Jušič je res vzel samokres in ga sprožil. Strel je zadel mestnega trošarinskega paznika Ivico Vu-jiča, ki je stal v gostilni in sploh ni bil v družbj z Vrančičem in Jušičem. Vujiču so takoj prepeljali v bolnišnico, kjer pa mu niso mogli pomagati, ker je imel prestreljena čreva. Naslednji dan je umrl.
*	Dramatičen boj stražnikov z vlomilccm. V četrtek zjutraj ob 3 sta v Karlovcu patruljirala policijska stražnika Podgorac in Vučkovič po Mar-kezijevi ulici. Na vogalu okrajnega sodišča jima je prišel nasproti znani vlomilec Dragotin Saba. Stražnika sta ga vprašala za legitimacijo in jima je piokazal poslovno knjižico. En stražnik pa ga je potipal za rokav, je začutil v njem železo. Podgorac je dejal tovarišu Vučkoviču. naj preišče Saba, on bo pa pregledal poslovno knjižico. V tem tre-notku pa je Sabo potegnil samokres in začel streljati na Vučkoviča, ki je zadet v srce padel na tla, za seboj je pa potegnil tudi Saba in ga držal za suknjič. Podgorac je hotel Sabu vzeti samokres, Saba pa je vnovič ustrelil in ranil Podgorca v levo roko, da mu je krogla ostala v kosti. Podgorac je s službenim samokresom streljal za ubijalcem, ki se mu je posrečilo zbežati. Med begom je neprestano streljal na stražnika. Alarmirani stražniki so ga takoj začeli zasledovati, vendar jim je Saba ušel in izginil v bližnjem gozdu. Slučajno v bližini se nahajajoči zdravnik je nudil prvo pomoč stražniku Podgorcu, med tem ko je bil stražnik Vučkovič že mrtev.
Strokovni tefai za električno vare-nje na varilnih aparatih »EUN«
priredim v prvi polovici meseca avgusta v varilniri Tehnične srednje šole. — Prijave sprejema strokovni učitelj A. Zupančič, Rožna dolina cesta VIII, štev. 10.
*	Prepoved hazardiranja v vrbaski banovini.
Zaradi dvojnega uboja v Banjaluki, ki ga je zakrivilo hazardiranje je policija prepovedala vsako hazardiranje ne samo v Banjaluki, ampak po vseh mestih vrbaske banovine. Kogar bodo zasačili pri hazardiranju, bo najstrožje kaznovan. Vse gostilne in kavarne ter drugi javni lokali, o katerih bo f>o-licija zvedela, da se vnjih hazardira, bodo za trajno zaprti, lastnikom pa odvzeta obrtna pravica. Banfaluški župan je odredil, da bo vsak mestni uslužbenec, ki ga bodo zalotili pri hazardiranju, takoj odpuščen. Ti strogi ukrepi so čisto umestni, kjer se je v zadnjem času hazardiranje v vrbaski banovini silno razpaslo in je ugonobilo že veliko družin ter povzročilo razne druge nesreče. Tudi sodišča so dobila navodila, da najstrožje kaznujejo hazardiste in tudi tiste, ki jim omogočajo hazardiranje.
*	Roparski napad na natakarja. V zdravilišču Topuskem se je ponoči vračal natakar Adam Bjelič iz službe domov. Med potjo sta ga pa napadla dva zločinca, ki sta bila gotovo domačina, ker sta
Radio Ljubljana
Torek, 30. julija. 7 Jutranji jiozdrav — 7.05 Napo,vedi iu poročila —, 7.15 Pisan venček veselih zvokov (plošče) — 12 Glasbene slike (plošče) — 1230 Poročila in objave — 13 Napovedi — 13.02 Orglice in harmonika (Stanko Avgust in Er. Petan) — 14 Poročila — 19 Napovedi in poročila — 19.20 Nac. ura: Civilna mobilizacija vasi (Stojadin Stamenkovič) — 19.40 Objave — 20 Deset minut zabave — 20.10 Ali mine jecljanje samo ob sebi (Vilko Mazi) 20.30 Akademski kvintet — 2! 15 Pevski koncert gdč. Karle šlehunove, pri klavirju prof. M. Lipovšek — 22 Napovedi, poročila — 22.15 »štirje fantje«.
Drugi programi
Torek, 30. julija: Belgrad: 20.10 Kom. koncert — Zagreb: 21 Kon. koncert — Bratisiava: 19.40 Zab. koncert. — Praga-Brno: 21.30 Beethovnova sonata — Sofija: 20.30 Mendelsohnov trio _ Beromiinster: 19.45 Chopinove skladbe — Budimpešta: 22.10 Cig. orkester — Stoek-hoIm-IIdrby: 21.10 Sibeliusove skladbe — Rim-Florencn; 21.15 Vok. koncert — Kodanj: 20.30 Plošče — Sottens: 19.10 Schumannova sonata.
Lekarne
Nočno službo imajo lekarne: mr. Leustek, Res-ljeva c .1; mr. Bahovec, Kongresni trg 12 in mr. Ko-motar, Vič — Tržaška cesta.
vedela, kdaj se vrača domov in da nosi ves denar s seboj. Roparja sta Bjeliča s koli tolkla po glavi in ga onesvestila, nato mu vzela listnico, v kateri je bilo 700 dinarjev, nakar sta izginila. Za njima ni nobenega sledu.
Velik vlom sredi Ljubljane
Ljubljana. 29. julija.
V stanovanje nekega znanega ljubljanskega zdravnika na Aleksandrovi cesti je v nedeljo med 2. uro popoldne in 10. uro zvečer vlomil do zdaj še neznan lopov in odnesel dragocenosti v skupni vrednosti 52.750 din. Vlomilec je odprl vrata v stanovanje z vitrihoin ter se splazil v spalnico, kjer je našel v psihi dovolj predmetov, ki so zbudili njegovo zanimanje. Odnesel je biserno ogrlico, zlato zaponko, platinasto verižico z obeskom, več ženskih zlatih prstanov, dve zlati broši z briljanti in zelenimi kamenčki, več zlatih damskili zapestnic, dve dumski zapestni uri, zlato dvokrovno moško uro, srebrno domsko zapestno uro, več parov zlatih uhanov, več verižic in drugih dragocenosti.— Zdravnikova družina je odšla popoldne na sprehod in se je vrnila zvečer do 10. ure. Vlom so takoj opzaili in telefonično obvestili policijo. Kljub temu, da je policijski daktilo-skop vestno pregledal vse predmete v stanovanju, ni mogel najti nobenih prstnih odtisov, ker jc vlomilec delal z rokavicami. Ko je vlomilec končni svoje delo v spalnici, je odšel še v jedilnico, kjer je našel žensko ročno torbico s 1300 din gotovine. Torbice pa ni vzel s seboj, marveč jo je pozabil v predsobi nu oknu.
Policija vesttfo preiskuje Vse okoliščine vloma, vendar zaenkrat še ni nobenih določnih sledi, ki bi kazale na tega ali onega vlomilca. Gotovo' pa je, da je bil nu delu strokovn jak, ki se je dobro pobrigal, da ni pustil za seboj česa. kar bi ga izdalo. Policija svari občinstvo pred nakupom zgoraj omenjenih predmetov.
Japonci ne znaio psovali
Znano je, da so jeziki nekaterih narodov »bogati« na izrazih, ki pomenijo grde psovke. V tem oziru so na prvih mestih razni južnoevropski narodi. Japonski jezik pa ne pozna niti ene besede, s katero bi se mogla izreči psovka. Japonci torej ne morejo psovati, tudi če bi hoteli.
Slarb, hi ima videz 20 letnega dekleta
Iz Aten poročajo: Atene in vsa Grčija imajo senzacijo, s kakršnimi so nam doslej stregli le iz Amerike. V Atenah živi 87 letna starka, ki ima na zunaj videz 20 letnega dekleta. — Pri neki sodni razpravi je sodnik poklical neko žensko za pričo. V dvorano je prišlo mlado dekle. Ko jo je sodnik vprašal, koliko je stara, je dejala, da 87 let. Sodnik jo je seveda posvaril, naj nikar ne brije norcev iz visokega sodnega dvora, toda »deklet je vztrajalo pri svoji trditvi. Predložila je svoje osebne dokumente, iz katerih je bilo razvidno, da ima prav. Pokazala je tudi črno na belem, da je že prababica. Nato je sodnik poklical dva sodna zdravnika, ki sta žensko preiskala. Zdravnika sta soglasno ugotovila, da mora biti ženska res toliko stara, čeprav ima videz 20 lelnega dekleta, ne samo po obrazu in laseh, nego tudi po životu. Nikjer nista mogla najti nobene sledi starosti.
Nenavadni primer je seveda zbudil veliko senzacijo tako v javnosti kakor tudi v medicinskih krogih. Žensko so preiskali številni strokovnjaki, ki so vsi prišli do zaključka, da je ženska nenavaden fenomen.
Anekdota
Neki berlinski odvetnik je bil znan po svoji skoposti in je o njem krožilo mnogo anekdot. Tako so se nekega dne v kavarni, v kateri so bili nekateri igralci stalni gostje, pogovarjali o tem odvetniku in trdili, da ni še nikogar povabil na kosilo. —
»Kaj stavite,« pravi slavni igralec Teodor D8-ring, ki je bil takrat še mlad mož, »da me bo on prosil, naj bom njegov gost, čeprav me ne jpozna?«
Stava je bila sklenjena.
Naslednji dan ojioldne je šel DOring k odvetniku, ki je bil ravno pri kosilu. Igralec je stopil v obednico z besedami: »Oprostite, ker prihajam nertajavljen, gre pa za zadevo, pri kateri bi mogli zaslužiti tisoč tolarjev.«
»Tisoč tolarjev?« vzklikne odvetnik začudeno.
»Da. gospod moj, ne manj in ne več. Ampak vi ste ravno pri obedu, oprostite, da sem vas motil..tudi jaz bom šel raje prej na kosilo, pa se bom pozneje vrnil. Sedaj sem pač priSel v neugodnem času.«
»Nikakor ne I« pravi odvetnik. »Ostanite in bodite moj gost.«
Doring se je vsedel za mizo in jedel za dva.
Po kosilu pravi odvetnik: »Sedaj k stvari. S čim bi mogel zaslužiti tisoč tolarjev?«
»Slišal sem,« reče DSring čisto resno, »da imate za možitev godno hčer in da ji mislite dati deset tisoč tolarjev dote. Dajte meni svojo hčer, jaz jo vzamem z devetimi tisoči, pa boste na dobičku za tisoč tolarjev.«
Ko je to izgovoril, se je priklonil In odšel, medtem ko je odvetnik debelo gledal za njim.
11UBLJ4N4
40 let zvestega službovanja
Letos je preteklo štirideset let, odkar je gospodinja Ljudske kuhinje Ana Vode u služben a v tem dobrodelnem zavodu. Svojo mladost, požrtvovalno delo in zvestobo, posebno pa še svojo veliko ljubezen je darovala za
Erospeh in razmah judske kuhinje, ko-' der dnevno dobiva toliko potrebnih telesno hrano. Številni gospodje, ki so danes že na visokih mestih, Se bodo z veseljem spominjali naše Ane, ki jih je tolikokrat nasitila. Naša jubilantka Ana ima gotovo vse lastnosti, ki jih zahteva dobrodelni zavod. Ponižnost, skromnost, velika delavnost in neomajna zvestoba in ljubezen dičijo našo Ano. Vsemogočni, ki je skozi štirideset let spremljal njeno delo, naj ji bo bogat plačnik in naj jo ohrani še mnogo let zdravo in zadovoljno v dobrobit Ljudske kuhinje.	_
Otroški zdravnik
Dr. Luka Bezic, Tutnograjska 41.
zopet redno ordinira
1 Gaspari, Vavpotič, Smerdu bodo imeli svoja dela razstavljena v »Salonu Kos« 6amo še do konca tega meseca. Cenjeno občinstvo naj ne zamudi prilike, pa naj pohiti pred izložbena okna »Salona Kos« v prehodu »Nebotičnika«.
1 Zdravniki in odvetniki po davčni oceni. Pri vratarju na magistratu so od prejšnjega tedna seznami in imeniki davčnih obvezancev po poklicih in strokovnih panogah. Ti 6eznami vsebujejo kratko jme in priimek davčnega obvezanca, nato davčno oceno glede njegovega letnega čistega prihoda v v tretji rubriki dan razprave, ko bo davčni odbor re-Setal njegove čiste dohodke, bo jih lahko znižal ali pa zvišal, kar bo potem davčni upravi merodajno za predpis neposrednega davka za leto 1940. Zanimivi >o pregledi nekaterih seznamov in imenikov. Seznam davčne uprave našteva 93 odvetnikov in jih ocenjuje z letn:m čistim prihodom na 2,272.200 din. Neki ljubljanski odvetnik je bil od davčne uprave ocenjen na 82.000 din letnega čistega dohodka, neki drugi pa na 4000 din. So med odvetniki, ki imajo čedne dohodke, «o pa tudi možje, ki se bore za 6Voj obstanek in skromno žive. Seznam davčne uprave našteva 70 zdravnikov, ki so celotno ocenjeni na 1,618.500 din letnega čistega dohodka. Najvišji dohodek je ocenjen na 60.000, najnižji na 4.800 din. Tudi med zdravniki so slični pojaci, ko med odvetniki,
1 Naši umetniki v davčnih seznamih. Med umetniki (slikarji in kiparji) je bilo včeraj veliko zanimanje, kako jih je kaj davčna uprava ocenda glede njihovih dohodkov. V zadevnem seznamu je vpisanih 37 umetnikov, med temi je nekdo ocenjen na 56.000 din letnega čistega dohodka, drugi pa najnižje na 7000 din. Glede čistega dohodka je btlo ocenjenih le -12 umetnikov, pri drugih je bila v. do-tični rubriki potegnjena črta, znak, da nimajo toliko čistih dohodkov, da bi morali plačevati neposredne davke. Med mnogimi umetniki «o se razvile o teh ocenah prav zanimive debate.
1 Namesto venca na grob blagopokojnemu g. Matevžu Zagorcu, nadsprevodniku v pokoju, je darovala gospa Ana Erker, Ljubljana, Slomškova ulica, 100 din za Mladinsko zavetišče v Zeleni jami. V imenu revnih otrok: Bog povrni! Otroci bodo za blagopokojnega pridno molili.
1 Pri zaprtju, motnji v prebavi — vzemite zjutraj še na prazen želodec en kozarec naravne »Franz-Josek grenčice.	....
1 Spet novi seznami davčnih osnov ljubljanskih davčnih zavezancev so od danes 29. t. m. dalje razgrnjeni na magistratu, in sicer za mizarje, lesno stroko, modistinje (male), pletilje in vezilje, pečarje, krovce, vodnjakarje, krznarje, tkalce, klobučarje, za razne, nadalje za fotografe, urarje, zlatarje, pasarje, steklarje, brusilce stekla, uglaševal-ce klavirjev, izdelovalce trakov, vulkanizerje, izdelovalce harmonik, kamnoseke, akcidenčne tiskarne, izdelovalce pogrebnih potrebščin, barvarje, dežni-karje, uničevalce mrčesa, nagačevalce, izdelovalce luga, carinske posrednike, borzne senzale, elektro-inštalaterje, babice, zidarske mojstre, slaščičarje, medičarje in mlekarne. Ti seznami bodo razgrnjeni do vključno 4. avgusta na mestnem poglavarstvu pri vratarju magistrata v pritličju leve hiše na Mestnem trgu.
1 O perutnini na ljubljanskem trgn smo pred kratkim čitali, da je predraga, in naj bi zato mestno tržno nadzorstvo dvakrat na teden s sodelovanjem zastopnic gospodinj in prodajalk določalo cene živi perutnini po kvaliteti. K tej želji pa moramo pripomniti, da je neizvedljiva, ker spada perutnina med kmetijske pridelke, ki njih cene niso maksimirane in za tako postopanje ni nobene zakonite podlage. Znano je, da kmetijski pridelki, kupljeni od producenta samega, ne sjiadajo pod protulra-ginjske uredbe. Nadalje smo pa tudi čitali pri-
tožbo, da perutnina žejna in lačna roma na trg iz rok v roke. Gospodinje se ne pritožujejo proti prodaji žejne in lačne perutnine, ker vedo, da se lačna perutnina zaklana lahko oskubi, dočim se pri siti zaklani perutnini pri skub-Ijenju trga koža. Navzlic temu, da kupci zahtevajo lučno perutnino, pa jirodujulci prav radi in pogosto krmijo perutnino, ker je to pač v njihovem interesu. Za kupovalce pa krmljenje perutnice ni priporočljivo in bi gospodinje same protestirale proti temu, če bi na trgu prodajali sito perutnino.
1 Mestna zastavljalnica spet redno iu normalno sprejema vse vrste blago, zlatnino in srebrnino v zastavo, in sicer od 7.30 do 13. Na redno sprejemanje zlatnine in srebrnine še posebno opozarjamo, ker spet posluje uradni cenilec.
1 Junij letos dosegel rekord v dežju. Meteorološki zavod ja po 20 letnih podatkih o padavina ugotovil, da znaša za julij mesečni padavinski povprečnik 112 m/m. Letošnji julij je že davno ta povprečnik presegel. Dcsegel je glede padavin letos rekord napram ostalim mčseccm. Meteorološki zavod je do včeraj zjutraj zaznamoval že 17 dežev-nin dni s 172.9 m/m dežja. Najhujjši nalivi so 6e vrstili od sobote dopoldne do nedelje zjutraj. V tem času je ombrograf na meteorološkem zavodu zaznamoval kar 46.5 m/m dežja. Samo pri dveh sobotnih dopoldanskih nalivih je padlo 19.0 m/m dežja. Bile so pač ogromno množine vode. Tudi od nedelje do ponedeljka zjutraj je bil ponoči hujši naliv, toda Kratkotrajen. Kljub hudfm nalivom še nismo imeli hujših povodnji. V nedeljo zjutraj so sicer reke in potoki naraščali, toda kmalu nato so začeli upadati, V juliju ne občutimo posebno hude vročine, pač pa precejšnjo hladnoto. Najvišja toplota je bila zaznamovana 21. julija z 28.2 stop. C nad ničlo in 26. julija z 28.6 stop. nad ničlo. Noči so postale že precej hladne. Nekateri poljski pridelki in razna povrtnina bi sedaj rabili mnogo toplote, mnogo sonca, da bi začeli hitreje dozorevati. Toploto rabijo posebno paradižniki in paprika. V primeri z drugimi meseci je letos junij vse posekal, kajti junij je zaznamoval letos 16 deževnih dni s 127.7 m/m dežja. Maj je bil sicer zelo deževen, toda imel je 18 deževnih dni s 134.3 m/m, april 7 dni s 34.6, marec s 83.5, februar 12 dni z 72.8 in januar 15 dni z 61.4 m/m padavin. Leto« smo imeli vsega 93 deževnih dni, ko je padlo 687. 2 m/m dežja, kar po-menja množine vode. Po meteorološkem enostavnem računu je padlo na ozemlje mestne občine ljubljanske, katere površina znaša okroglo 80 km , v 7 mesecih kar 5.397 milijonov in 600.000 hI dežja. Letošnji julij pa je bil tudi v primeri z julijem za zadnjih 5 let najdeževnejši. Lanski julij je bil
zelo vroč in je zaznamoval 9 deževnih dni s 63.4 m/m dežja. Največ dežja je padlo 26. julija 21.3 m/m in najhujša vročina je bila 23. julija, ko j« bdo + 35.6 stop. C. Julija v letu 1938 in 1937 sta bila tudi precej mokra. Julij 1938 je imel 15 deževnih s 119.7 m/m in julij 1937 10 deževnih dni s 166.1 m/m dežja. Leti 1936 in 1935 sta bili močno suhi in sta imeli 4 deževne dni s 83.4 m/m, odnosno 10 deževnih dni s 83.1 m/m dežja. Obe leti pa je bila huda vročina in sta bili zaznamovani najvišji toploti 32 stop. in 33 stop. C nad ničlo. Leto 193o je bilo splon zelo vroče in euho, kajti 28. junija t. I. smo imeli rekordno najvišjo toploto + 38 stop. C, kar se še ni primerilo v 20 letih.
1 Svojo prijateljico je okradla. Pretekli teden je bila gospodinjski pomočnici Tilki L. v Pražakovi ulici iz njene sobe ukradena vlozna knjižica Mestne hranilnice ljubljanske z vlogo t"55 din in zlat prstan. Tilka je imela spravljeno knjižico in prstan v kovčegu. latvino je torej mogel izvršiti nekdo, ki je za to vedel. Nekaj dni po tatvini je nekdo prišel v Mestno hranilnico in dvignil z omenjeno knjižico 1700 din. Na ta način je policija hitro našla tatu v osebi 24 letne Tilkine prijateljice Berte L. Berta je priznala tatvino in pri njej so našli še 1000 din in prstan. Za ostalih 700 din pa si je nakupila več damskega perila in elegantne Čcvl IG.
I številne tatvine v Ljubljani. V zadnjih dneh zaznamuje jiolicijska kronika spet večji val tatvin. Ponoči na soboto je bilo vlomljeno v gostilno »Kaverno« na Vilharjevi cesti. \ lomilec je odnesel 500 din denarja in vec klobas. Policija ga je hitro izsledila v osebi starega policijskega znanca, brezjioselnega delavca, 4>-letnega Roberta K. iz kumniškga okraja. — V hotelu »Soča< na Sv. Petra cesti 5 je bilo iz spalne sobe Marije Korošec ukradeno 4500 din gotovine v bankovcih in kovancih ter damska zapestna krom-ura, vredna 500 din. — Andreju Šegulinu je nekdo izmaknil v vinotoču Bujas v Prešernovi ulici papirnato listnico s 1875 din gotovine in raznimi listinami. — lz veže na Resljevi cesti št. 7 je bil ukraden otroški šjiort-ni voziček sive barve, vreden 400 din. — Razen tega ie bilo še več manjših vlomov in tatvin.
1 Nevaren vlomilec prijet. Policija je te dni prijela nevarnega prijatelja tuje lastnine, ki ga je že delj časa iskala. Je to Mate R., ki je doma nekje z juga. Na vesti ima prav čedno kopo raznih grehov. Mate je prodajal nekje odeje in ko ga je zastopnik jiostave pobaral, naj se legitimira, je pokazal legitimacijo, ki je bila ze na prvi pogled videti, da ni njegova. Zastopnik postave ga je zaradi tega prijel, ne vedoc, da je napravil dober lov. Na policiji bodo Mateju temeljito pretipali obisti in je u|iati, da bodo jiojasnjene številne tatvine in vlomi iz zadnjega časa.
Pazite kaj pijete!
m
Zahtevajte vedno našo najboljšo mineralno vodo, ki je obenem tudi zdravilna za razne bolezni srca, želodca, jeter, žolča, ledvic razne katare in čiščenje krvi ter normalizira delovanje notran,ih žlez in živcev
MARIBOR
Novo gimnazijo zidajo
Maribor, 29. julija. Danes teden so zapele na velikem stavbišču v Magdalenskem predmestju zadaj za parkom lopate in krampi. Gradbeno podjetje Just Gabrijelčič iz Ljubljane je pričelo s kopanjem temeljev za novo mariborsko realno gimnazijo, ki jo bo postavila v našem mestu banovina, da se vsaj delno ublaži velika stiska v mariborskih srednjih šolah. Omenjeno podjetje se je v Mariboru že lepo uveljavilo z zidaniem krasne nove carinarnice, ki bo v kratkem gotova, ter je letos poleg nove gimnazije prevzelo še zgradbo upravnega poslopja za radijsko relejno oddajno postajo.
Zaenkrat je sedaj zaposlenih pri izkopu samo 30 delavcev. Ko pa se bodo dela nekoliko bolj razvila, bo zaposlenih nad sto oseb. Delavci so večinoma iz mariborske okolice: opaža pa se zanimiv pojav, da pritiskajo na mariborski delovni trg močno stavbinski delavci s Hrvaškega, in sicer iz Zagorja in varaždinske okolice.
O zunanji in notranji ureditvi nove gimnazije je »Slovenec« svoječasno že obširno jioročal ter tega zato ne bomo več ponavljali. V glavnem omenjamo, da je načrte izvršila banska uprava, ki ima tudi gradbeno vodstvo. Stavba bo mejila na štiri ulice ter bo dvonadstropna — visoka 16, dolga 50, široka pa 40 m. Ena četrtina bo podkletena zaardi kotlarne za centralno kurjavo, ostalo stavbišče pa bo celo nekoliko dvignjeno nad sedanjo šivino terena z na-sipanjem, tako da se bo nahajalo pritličje prav za prav že v višini prvega nadstropja. Teren za zidavo je zelo ugoden ter bodo zaradi tega segali temelji le dva metra v globino.
Zanimive so tehnične podrobnosti stavbe: novo poslopje se gradi v skeletnem sistemu iz železo-betona. Stavba bo najprej izgotovljena samo iz že-lezobetona ter pokrita, šele potem, ko se beton dobro strdi, pa se bodo medprostori izpolnili z opeko. Takšna velika stavba potrebuje ogromno materiala. Porabilo se bo zanjo 20 vagonov betonskega železa, ki ga dobavi železarna na Jesenicah, 90 vagonov cementa, 6000 kub. metrov gramoza deloma iz po-breških gramoznic, deloma pa se bo dobil gramoz na terenu samem, ter okrog 500.000 kosov zidne votle in polne opeke, ki jo bo dobavila opekarna v Košakih.
Gradbena dela bodo naglo napredovala, ker bo podjetje zajioslilo toliko delovnih moči, kakor je mogoče, tako da bo stavba do jeseni pod streho. Ker so oddana tudi vsa ostala obrtniška dela, bo
stavba letos v surovem stanju dograjena, zlasti če bo zima v začetku tako ugodna, da bo mogoče v prvih zimskih mesecih še betonski skelet zazidati z opeko. Upati je, da bo stavba v šolskem letu 1041-42 že služila svojemu namenu. Istočasno z zi-
fijoni nova.gimnazije se-bo začela urejevati tudi ilica novega poslppja. Zaenkrat okolje ni posebno merno" in lepo, saj ga na zapadu meji staro tfcvarrilško poslopje Khrlichove tovarne, na vzhodu PA Stara hiša, v kateri je gostilna »Pri zelenem vencu«. Regulacijski načrt pa je obe zgradbi obsodil na smrt ter bosta v doglednem času odstranjeni, tako da bo dobila nova gimnazija na mah dpvolj zraka in prostora. Na južni strani ob Stritarjevi ulici je imela doslej v najemu precejšen prostor lesna trgovina Vogrin; na tem prostoru bo pa jibstavljena gimnazijska telovadnica, letno telova-dišče in pa zaklonišče ter ga je imenovana tvrdka že pričela izpraznjevati ter svoje lesene barake ze podira.
Opustoženje r Narriku, ki ]e bilo pozoriMe hudih boje* ">«d Nemci ln Anjleil.
m Nova maša pri Magdaleni. Magdalenska župnija je obhajala v nedeljo dvojni praznik. Slavila je »magdalensko nedeljo« — svoj farni praznik po stari tradiciji s cerkveno jiroslavo. Ob 9 je bila slovesna sv. maša ter nato procesija po ulicah, v kateri so bili poleg domače duhovščine in pa množice vernikov tudi predstavniki mestne občine in oblastev, ki imajo na področju te župnije svoj sedež. Po procesiji pa je bila _se druga, redkejša in lepša slovesnost — nova maša. Zadnjo novo mašo je pel pri sv. Magdaleni pred dobrimi 30 leti pokojni vojni kurat Pintar, v nedeljo pa jo je imel mladi duhovnik Franc Feko-nja, sin kaznilniškega paznika iz Ulice ob železnici. Novomašnika so farani z duhovščino slovesno sprejeli pred cerkvijo. Novo maso je imel na prostem, na cerkvenem prostoru ter ji je prisostvovala ogromna množica. Pridigal mu je stolni kanonik in mestni župnik msgr. Umek.
m Opozorilo fantovskim odsekom mariborske podzveze. V notici, ki je bila v nedeljskem »Slovencu« objavljena jxxl tem naslovom, nam je tiskarski škrat malo ponagajal. Tekme za prehodni pokal »Slov. gospodarja« bodo v nedeljo 4. avgusta in ne 10. avgusta, kakor je bilo pomotoma navedeno.	.
m Mešan zbor »Maribora« v sredo 31. julija ob 8 vaja zaradi nedeljske prreditve. Vsi!
m »Društvo prijateljev Sovjetske Rusijo« se snuje tudi v Mariboru ter se bo kmalu ustanovilo.
m Zavod šolskih sester v Mariboru sprejme v internat dekleta iz dobrih krščanskih družin, ki obiskujejo osnovno, meščansko, gospodinjsko šolo in učiteljišče. Podrobna pojasnila o pogojih za sprejem daje vodstvo internata.
m Se dva balončka pristala. V naših krajih je sedaj nastala cela »invazija« nemških vremeno-slovskih balonov, ki jih izpušča aeronavtični meteorološki zavod Lindberg pri Beskovvu v Nemčiji. Zopet so našli dva taka balona. Eden je pristal pri Sv. Primožu nad Muto ter ga je našel posestnik Rudolf Rušnik na Šantlovem travniku. Balon ima številko F. 1680-5031. Balon je bil raztrgan, aparat pa nepoškodovan. —$ Drugi balon je našel posestnikov sin Herič Avgust iz Brester-nice v Medičevem gozdu na hribu nad Kamniro. Balon je označen s F. 1770. Oba balona sta bila oddana okrajiiim načelstvom.
m 8 letni otrok utonil v mlaki. V Rakovcih v občini Sv. Tomaž pri Ormožu se je dogodila nesreča, ki je zahtevala življenje 8 letnega Martina, sina viničarja Martina Kosa. Fant se je hotel iti popoldne kopat v sosedovo mlako, ki je za tisti kraj predstavljala kopališče za otroke bližnje okolice. Ker je ta mlaka precej globoka in ker deček ni znal plavati, mu je oče prepovedal iti tja na kopanje in mu svetoval, naj si iz bližnje domače mlake nanosi v kad vode in se v njej okop-lje. Fant je res z vrčem hodil v bližnjo mlako ter iz nje donašal vodo. Kar naenkrat pa fanta dolgo ni bilo nazaj. Kmalu se je oče vrnil z dela. Mati mu je povedala, da hodi Martinček po vodo v
ono z rdečimi srci!
bližnjo mlako, da ga pa sedaj že dolgo ni nazaj. Oče je takoj odšel pogledat za sinom. V dober meter globoki mlaki ga jc našel utopljenega. Fant je po nesreči padel v mlako, nikogar pa ni bilo blizu, ki bi mu pomagal iz vodo.
m Požar v krojaški delavcini. Krojaški mojster Henrik Fartek v Dravski ulici 10 jc pozabil izklopiti električni likalnik, pa se je ponoči od razbeljenega železa vnela miza ter je začela goreti. K sreči so ogenj sosedje opazili ter ga pogasili, tako da znaša škoda lo nekaj 1000 din.
m V železno ograjo je znvozll na strmini. Na državni cesti Maribor—Kamilica je pod gostilno Mrdavs zapeljal na znani hudi strmini s kolesom zidar Franc Šebek, ki jo zaposlen v Selnici, doina pa je iz Križovcev pri Ljutomeru, z vso brzino v železno ograjo ter so je hudo poškodoval po obrazu. Reševalci so ga pripeljali v bolnišnico.
m štirikrat ga jo zabodel. V bolnišnici dobro vedo, kdaj je nedelja ali praznik. Ob takih ali po takih dnevih imajo namreč največ sjtreje-mov takih pacientov, ki so svojo »bolezen« dobili v gostilni ali kakem vinotoču. V bolnišnico so sjirejeli 25 letnega čevljarskega pomočnika Mihaela Drobnjaka iz Sp. Dobrave. Mož jo posredoval v nekem prepiru, pa jo je skupil. Neznanec je proti njemu štirikrat mahnil z nožem in ga tudi vsakokrat zadel. Zadal mu jo štiri rane na glavi, hrbtu in roki, katere mu sedaj zdravijo v bolnišnici.
Celjske novice
c Poroka. V župnijski cerkvi na Teharjih sta se v nedeljo poročila g. Golob Ivan, trgovec iz Celja, in gdč. Herman Milica, uradnica v Celju. Mlademu patu iskreno čestitamo in želimo obilo sreče in blagoslova!
c »Žegnanje« pri Sv. Ani nad Teharjem. V nedeljo eo v cerkvi sv. Ane na Teharjih prav slovesno bhajali god sv. Ane, h kateri se slovensko ljudstvo, posebno pa slovenske matere tako rade zatekajo. 2e na predvečer, pa tudi navsezgodaj so pokali topiči in kljub deževnemu vremenu se je zbralo veliko ljudi iz domače in sosednjih župnij.
c Desetletnico obstoja bo proslavila Savinjska podružnica alpinističnega kluba »Skala« v nedeljo, 11. avgusta na Okrešlju. Ob 10 dopoldne bo na prostoru pred Frišaufovim domom sv. maša za umrle člane, nakar bo kratek pozdravni govor. V primeru slabega vremena bo proslava z istim sporedom v Logarski dolini. V6e planince opozarjamo na to lepo prireditev, ob kateri,bo tudi dana možnost za lepe izlete in ture na vrhove Savinjskih planin. Vozila bosta dva avtobusa, eden na predvečer in eden, v nedeljo zjutraj. Prijave sprejema AK Skala, Celje.
c Nostradamusova prerokovanja dobite še v podružnici »Slovenca« v Celju, Aleksandrov trg (nasproti kolodvora).
c Uradni dan Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani za Celje in celjsko okolico bo v torek, 6. avgusta od 8 do 12 v posvetovalnici Združenja trgovcev za mesto Celje, Razlagova ul. 8.
c Živinski in kramarski sejem, ki je bil v petek na Teharjih, je bil zelo živahen in d°bro obiskan. Bilo je prodanih nad 50 glav živine. Najvišja cena je pri volih dosegla 9.50, pri kravah pa 7.50 din.
c 46 kg saharina so zaplenili. V 6oboto smo poročali, da so orožniki iz Ljuhnega zaplenili 46 kg saharina, ki ga je pieljal neki tihotapec v avtobusu. Omenjeni saharin pa so zaplenili orožniki iz Gornjega glada prav v sredi Gornjega grada, skozi katerega so se tihotapci vračali z avtomobilom, ki je vozil z največjo brzino.
c S patrono se je igral in se smrtno ponesrečil. V Prožinski vasi pri Teharjih 6e je igral dema v kuhinji s patrono desetletni posestnikov sin Majo-ranc Maks. Naenkrat je patrona ekslodirala. Ubogemu fantku je odtrgalo levo roko v zapestju in mu razmesarilo levo stran prsi. Ponesrečenca 60 prepeljali v celjsko bolnišnico, kjer so mu zdravniki nudili takojšnjo pomoč. Poškodba pa je bila zelo huda in je Maks Majoranc ob pol 12 ponoči podlegel. Naj počiva v miru, prizadeti družini naše sožalje!
c Napad na kolesarja. Ze celo vrsto surovih napadov smo zabeležili v zadnjem času v celjski okolici in tudi v drugih krajih. Ponoven brezobziren napad so izvršili štirje fantje v lvanji pri Vojniku na 20 letnega delavca z Frankolovega, ki se je vozil s kolesom iz Celja proti domu. Napadli 60 ga kar z ročicami in mu prizadejali poškodbe po glavi.
c V obupu je skočila pod vlak. Ko je pri-vozil v nedeljo ekrog pol 7 zvečer savinjski osebni vlak proti Levcu pri Celju, se je nenadoma pognala na progo 54 letaa Kodrin Marija, pristojna v Polje ob Sotli in doma iz Buč, ki je zadnji čas živela v Arji vasi pri Petrovčah in se preživljala z delom svojih rok kot dninarica. Kolesje drvečega vlaka je ženico podrlo in ji odrezalo obe nogi, eno pri stopalu, drugo pod kolenom. Takoj so poklicali celjske reševalce, ki so Kodrinovo takoj prepeljali v celjsko bolnišnico. Vkljub groznim bolečinam je bila ženica še pri zavesti. V bolnišnici so jo takoj operirali, vendar pa je njeno 6tanje zelo resno.
Slovenska Krajina
Katoliške akademičarke društva »Savica« so
prišle v Bogojino, kjer bodo ostale do 2. avgusta ter so nastanjene po kmečkih hišah. Akademičarke so jirišle prvič v večjem številu v našo krajino na počitnice in jim želimo med nami dobro in prijetno bivan je. /. bivanjem med nami hočejo naše visokošolke jiobliže spoznati našo Krajino ter imajo namen s predavanji koristiti našemu ljudstvu, zlasti dekletom. Želimo akademičarkam, dn bi res spoznale z raznimi izleti vsaj večino zanimivosti naše Krajine ter bi ponesle lejie spomine iz najsevernejše dežele Slovenije kljub izredno slabemu vremenu.
Karamhol na glavni cesti v Soboti. Na Lendavski cesti je trčil neki tovorni avto, ki vozi drva iz Mačkovee, polno naložen voz s slamo ter ga prevrnil. Ker se je pa od voza prenaglo okretiil na drugo stran, v naglici ni opazil osebnega avtomobila nekega zagrebškega potnika, ki ie stal ob strani ter jc znvozil v njega, predno je mogel avto ustaviti. Osebni avto je bil precej poškodovan in so morali priti mehaniki. da so ga na cesti toliko popravili, da je bil sposoben za vožnjo.
KULTURNI OBZORNIK
Fr. Ign. Radii:
Biskup Mahnič, otac hrvatskog katoličkog pokrela
Pred kratkim so po dvajsetih letih smrti škofa dr. A. Mahniča dobili Hrvatje prvi njegov življenje-p's v posebni knjigi, ki bo pomenila Hrvatom to, kar pomeni Slovencem »Čas«, XV. letnik, iz leta 1921. Pričujoča knjiga seveda ni samo gol Mahničev življenjepis, marveč prava pravcata njegova monografija, čeprav so posamezni odstavki in posamezna poglavja v nji za pravo monografijo prekratko obdelana. Omenjena knjiga prinaša Mahničevo. književno kitično delo na polju slovenske in hrvaške lepe knjige, njegove znanstveno delo v filozofiji, posebej še v pedagogiki, sociologiji in politiki, dalje tudi kulturno versko in organizacijsko delo v katoliški družbi in 6iploh pri katoliški laični inteligenci, dušno pastirsko delo velikega pastirja v njegovi lastni škofiji, dušno pastirsko in organizacijsko delo pri katoliškem duhovništvu, organizacijsko delo katoliškega gibanja, oziroma katoliške akcije, in končno njegove kreposti in vrline.
Življenjepis sam je podan v silno skopih, gotovo preskopih črtah. V prvem naslednjem poglavju govori pisatelj najprej o Mahniču in njegovem delu v nadškofijskem deškem semenišču. V tem poglavju je posebno zanimiv odstavek, ki v njem pisatelj govori o razmerju dr. Mahniča do mladine. Tu pravi: »Z mladino vedno vesel!« — to je bilo eno od glavnih njegovih načel. Četudi poglobljen v velike misli, po naravi strog in molčeč, v nastopanju zmerom resen in skoro zaprt, v družbi manj zabaven in skoro nespreten, je vendar ta silno resni človek mladini vedno kazal nasmejano lice in je v mnogih pri-lkah znal odpreti svoja široka usta in se tako smejati, da se je zdelo, kakor da bi bil pozabil na samega sebe. Do mladine moramo zmerom kazati veselo in prijajzno lice; čeprav smo pridigarji pokore in križa, vendar se smemo veseliti in smejati.« Te, deloma Mahničeve, deloma pisateljeve besede nam jasno pričajo, da nimajo prav tisti, ki bi hoteli v Mahniču videti samo strogega in mrkega duhovnika.
Nato govori pisatelj o Mahniču kot profesorju bogoslovja, o uredniku nadškofijskega lista Folium Periodicum, urednika in izdajatelja Rimskega Katolika, dalje pa govori o Mahniču kot filozofu, borcu proti liberalizmu in o literarnem kritiku. Tu nam prikaže Mahniča kot literarnega kritika revolucionarja, ker je tako v slovenski kakor hrvatski književnosti prvi začel presojati literarna dela skoro izključno samo po fdejni strani. O tem problemu je bilo v slovenski literarni zgodovini in kritiki že izredno mnogo napisanega, in zato se nam zdi čudno, da pisatelj te knjige le vse preveč in predosledno potrjuje Mahničevo litararno kritiko, nc vedoč, da je na katoliški strani Mahničevo literarno kritično delo že davno, ko sta vodila katoliško kulturno in literarno revijo Dem in Svet Finžgar in Izidor Can, kar, doživelo svojo veliko evolucijo, ki je ob idejno plat literarne krit:ke postavila kot enako vredno tudi kvalitetno kritiko. tako nam more biti razumljivo, da pisatelj še vedno daje prav pomanjkljivim in vsaj deloma enostranskim Mahničevim besedam, .da moramo od pisatelja, preden hočemo priporočiti njegova dela, naj se bero po širni domovini, zahtevati, da nam pokaže svoje verovanje. Ako to verovanje ni verovanje v Boga in njegovega Sina Jezusa Kristusa, ga odženemo od svojega praga z besedami: »Ti nisi naš«,
Danes namreč vemo, da nam tega verovanja pesnki in pisatelji ne kažejo tako, kakor bi mogla to zahtevali stroga logika. Zaradi takih in podobnih zastarelih pogledov na Mahničevo kritiko je mogel pisatelj napisati tudi tole, za današnji čas povsem nepotrebno opombo: »Zaradi take kritike je bil Mahnič od določene strani večkrat 6ilno napaden. Kaže, da se Gregorčičeve muze pri Slovencih in hrvatske vile pri Kranjčeviču nihče ni smel dotakniti.« Prav tako bi danes v slovenski literarni zgodovini potrdili samo Radičevo sodbo, da je bila njegova kritika tudi vseskozi pravična in obzirna. Prav tako je pri nas tudi s katoliške 6trani že davno zavrženo načelo, ki ga zagovarja pisatelj priču-
joče knjige, češ: »Zlo kot zlo ni predmet umetniškega ustvarjanja. Niti ga umetnik ne sme prikazovati. To je kriterij krščanske retnice in krščanske moralke. Temu kriteriju je Mahnič utrl pot v književni kritiki.« To stališče je bilo pri nas na Slovenskem deloma po katoliških pisateljih samih, deloma pa> tudi po katoliškem filozofu dr. Ušeničniku že davno premagano kot prestrogo ločeno in premalo življenjsko. Da omenimo samo Ušeničnikove besede iz SBL V, 7-12: »Najhujši odpor je povzročila Mahničeva literarna kritika. Danes si nihče več ne zakriva, da je iu Mahnič v marsičem pretiraval in s svojo logiko dogajal reči, ki nanje nihče ni mislil, vprav zato ne, ker ljudje nikdar niso tako logični in samo logični, ampak mislijo in delajo tudi pod vplivi raznih čustev; zlasti poezija je dost:krat izraz miselno nejasnega in neizraznega občutja .. .« Kar se pa tiče zla, v lepi knjigi, je pa pri nas ob-enm z drugimi tudi že razčistil vprašanje pisatelj F. S. Finžgar, ko je dejal, da je tudi zlo lahko predmet umetniškega ustvarjanja, seveda z namenom, da 6e ne bi islo zlo proslavljalo, uiarveč.zaa.: menom, da se lepo in dobro prikažeta še v lepši in čistejši luči pred bralcem. Potemtakem je seveda zlasti za nas Slovence za naš čas popolnoma nepotrebna želja, ki jo je ob zaključku tega poglavja napisal Radič, češ, taka je bila Mahničeva kritika, ki bi nam bila še danes potrebna.
Nadalje govori pisatelj zelo obširno o Mahniču kot šolniku, politiku in javnem delavcu. Tu je posebno važna pisateljeva ugotovitev, da je Mahnič vserkozi zagovarjal federacijo in jezikovno ravno-pravnost kakor tudi enake pravice za V6e narode. To posebej poudarjamo zaradi tega, ker se pri nas še danes Mahnič prevelikokrat napačno obsoja, češ, da je bil protinarodno usmerjen, ker je v svojem Rimskem Katoliku večkrat imenoval boj za narodnost — boj za nekaj poganskega. Tu je namreč.treba biti na jasnem, da je Mahnič pri tem zmerom, kadar koli je o tem predmetu govoril aH pisal, mislil na pretirani nacionalizem ali šovinizem, ki v njih pisatelj obširno govori o Mahničevem javnem in pisateljskem delu med Hrvati in kjer ugotavlja, da je Mahnič v Uku štiridesetih let svojega književnega delovanja napisal nič manj kot 15.000 tiskanih strani zelo različno izbrane vsebine. Kot javnega delavca in pisatelja in borca za krščansko 6tvar ga pisatelj primerja naravnost s sv. Pavlom med nami.
Sledeča poglavja so namenjena Mahniču kot »nevihti s Krasa«. Tu govori pisatelj o potrebi te nevihte, ki je očistila ozračje na Slovenskem in na Hrvatskem, prav pa je tudi, da citira tista mesta iz Ušeničnika, kjer govori o Mahniču kot predosled-nem logiku in o njegovi tu in tam tudi napačni me- y todi javnega delovanja.	,;>
Končna poglavja so posvečena Mahniču kot duhovniku in škofu, njegovemu psihološkemu orisu in dogodkom v njegovih zadnjih dneh ter njegovi smrti.
Knjiga sama kakor tudi navedena literatura nam pričajo, da je pisatelj te hrvatske monografije o dr. Antonu Mahniču dobro poznal' W klo' 'vesttfo upošteval tudi Mahničevo pisateljsko delovanje^ slovenskem jeziku in v slovenskih časopisih, kakcfr tudi precej obširno literaturo, ki se je pri na« 'že nabrala v velikem krškem škofu. Pripomniti pa moramo, da novejših slovenskih stvari, zlasti tir,tih po letu 1921., pisatelj te monografije premalo pozna ali vsaj premalo upošteva. V knjigi so tudi zelo števildi citati iz Mahniča, Ušeničnika in Srebrniča in to v izvirniku. Moramo pa odkrito priznati, da so tista citirana mesta vseskozi pokvarjena in nepravilna, tako da ostanejo popolnoma nerazumljiva že za Slovenca, kaj šele za hrvaškega bralca.
Knjigo krasi tudi nekaj lepih sik, ki so v zvezi z Mahničevim delovanjem na Hrvatskem. Izdala jo je Dobra štampa v Požegi in stane broširana 50 din, vezana pa 60 din. Knjigo toplo priporočamo zlasti našim duhovnikom, dijaštvu in literarnim ter splošno kulturnim delavcem.	F. J.
Kako nastane pisava
Nastanek novih pisav po primitivnih narodih, ki so bili kdaj v stikih z višjimi kulturami, se dogaja sem in tja tudi še v sedanjih dneh. Ven: dar so primeri, o katerih kaj vemo, jako redki in vesti o (em so zelo pomanjkljive. En sam tak primer je res natančno znan. lo se je zgodilo pri Eskimih v pokrajini ob reki Kuskokvin v užnozahodni Aljaski, kamor so misijonar-p najprej prišli in sicer 1. 1S85. Domačini so kot pomočniki vstopili v njihovo službo in so si za zapisovanje bibličnih zgodb, izmišljali posebno pisavo, ki je bila povzročena po pisavi belokoz-cev ki pa temelji tudi na domači podlagi in splošno predstavlja samostojno in svojstveno tvorbo Zapiski o tej pisavi so označeni v posebnih listinah, kjer je moči razvoj pisave zasledovati od prvotne pisave v podobah pa do popolne pisave. Opazovanja so olajšana po tem, da se isto besedilo večkrat ponavlja, pa je zapisano od različnih piscev in v različnih razvojnih dobah. Bogata snov kaže podobnosti z egiptovsko pisavo in z
razvojem abecede in je zato jako poučna za splošno zgodovino o pisavah.
Pisanje po feklu
Zgodovina se ponavlja. Babilonci so ureza-vali svoje hieroglife v opeke; Grki in Rimljani so imeli voščene tablice. Kasneje so le še umetniki imeli tako pisalo v rokah, ko so izdelovali bakroreze in lesoreze. Vsi drugi pišemo le še »površno«, ko s tinto ali svinčnikom devamo znake na površje papirja. Velikanski tehniški razvoj te dobe zahteva, da so vse obrtniške panoge vpre-žene v njen voz. V dele raznih strojev ali orodja iz vseh kovin in tudi iz najtršega jekla, ki morajo imeti navodila ali številke, je moči s posebnim pisalom brez vsakršne težave napisati navodila in številke. Nemška električna industrija je iznašla pisalo iz trde Wolframove kovine. Da more kdo kaj napisati na jeklo ali drugo kovino, je treba, da spusti električni tok med pisalo in podlago. Jeklo se električno segreje in zmehča in s pisalom pišeš po njem skoraj tako kot po papirju.
ŠPORT
Močilnik. poljudno znanstveni list, ki ga izdaja dijaški krožek Vrhnika pod uredništvom Franceta K u n s 11 j a št. 1. — Dobili smo nov dijaški list Močilnik, list. ki bo izhajal v velikih počitnicah in o božiču. Ideja za novi list je izšla iz novega društva vrhniških študentov. Urednik nam v uvodni besedi raztolmači program novega dijaškega lista, program, ki ga je strnil v dve besedi: »Za narod naš in za Boga«. Urednik sam priznava, da imamo Slovenci podobnih listov že na pretek, vendar zagovarja upravičenost Močil-nika s tem, da se takšnele hrane, kot jo želi dajati naš list, ne smemo nikoli braniti, zakaj ve-dimo, da smo je sila potrebni. »Močilnik naj bo izraz naše skupnosti, naj bo glas, ki naj pove, kaj smo in kaj hočemo biti, naj bo torej odsvit našo dejavnosti. Vemo, da je čas velik in da kot takemu veliko zase zahteva. Naj 11111 bo dan od naše strani vsaj skromen delež. Skromen, pravim, a iskren, saj prav te odlike danes tako primanjkuje v naših nastopih. S tem hočrmi poudarili, da nimamo namena, da bi list vzporeiali s katero koli slovensko kulturno revijo ne, saj bo celo edin-slven te vrste. I11 edinstven tudi za našo Notranjsko, ki ga bo zato — vsaj upati smemo — vsekakor toplo pozdravila in še topleje sprejela.t
Po tem urednikovem programu je sestavljena že prva številka. Na prvem mestu govori Jože C likale o novem dijaškem društvu na Vrhniki, nato sledi članek Stanka Skvarfe Iz preteklosti naše vrhniške župnije in cerkve sv. Pavla. Za tem sledi osrednji del lista, ki je vseskozi literaren. Pesmi so prispevali: Marija Brentič-Jelon, Jože Cukale in Stane Suhadolnik. prozo pa sam urednik France Kunstelj in Janez Rupnik. V splošnem je treba reči, da je proza dosti boljša v kvalitetnem pogledu od pesmi, ki so po večini le krajevne, rodoljubne prigodnice. Marsikatera od njih vsekakor še ni zrela za tisk, najboljša med vsenii je Suhadolnikova Dekliška balada. V zadnjem delu lista pa je priobčeno pismo, ki ga vrhniški rojak, živeč v Srbiji, piše po dvajsetih letih svojemu prijatelju. To pismo je posebno zanimivo 7a rad i tega, ker polog vrhniških razmer, kakor jih opazuje rojak iz daljave, govori tudi o splošno slovenskih razmerah, zlasti o naših napakah, ki jih oddaljeni opazovalec precej objektivno presoja. Nekatere tovrstne misli so tako pomembne, da nikakor ne smejo ostati zapisane samo v skromnem dijaškem listu, marveč jih bomo oh priliki objavili tudi v »Slovencu«. — Na koncu lista sledijo razni zapiski iz dijaškega društva kakor tudi razna poročila.
Novega dijaškega lisla moremo biti veseli saj nam priča, kako se sodobna dijaška mladina ndteguio samo zunanjostim, športu in zaspanosti in se zopet vrača v prosvetno in kulturno aeio
Samo zdi se nam, da bo treba podnaslov lista vsekakor spremeniti, kajti poljudno znanstvenega le v Močilniku mnogo premalo, da bi zaslužil že ta naslov. V prvi številki so marveč samo organizacijske, literarne in publicistične stvari, deloiila znanstven je samo en članek. Z urednikom pa tudi mi želimo, »da bi naš Močilnik zažuborel in ponesel pričujoče misli mladega rodu ne samo skoz liho vrbovje domačega kraja, še naprej nnj jih ponese, med vrhniške rojake, prijatelje in znance, med one, ki so zapustili rodni krov. med one, ki jih je skrb za skorjo kruha porinila .v svet. morda daleč, daleč v grenko tujino; to slanstvo naj opravi na svoji prvi poti! In potem še na drugi in vsakteri.«
Žika, družinski list, junijska in julijska številka 1940. — Na prvem mestu prinaša zadnja številka Žike Leopolda Staneka sonet Znamenje raka, ki v njem izraža željo, da zažgimo oljčno vejo, da mir pred šibo božjo bi imeli. Rudolf Kresal popisuje slovenski Vidov dan med \vest-falskimi Slovenci. France Nnvšak objavlja črtico iz Beograda Diplomalova britev. Za humoristiko v listu" skrbi Simčič Zorko s posrečeno črtico Zgodba o uri. Umetnik Martin Bencina začenja razpravico o slovenski likovni umetnosti in v prvo obravnava to vprašanje od druge polovice IS. stoletja pa do Prešernovih časov romantike. Anton Ingolič nadaljuje dramatično sliko Sirote. Arnošt Adamič pa zabava bralce s kriminalno zgodbo Slučaj profesorja Jusufa. Božena je prispevala humoresko Matura, Vinko Gaberski pa podobno stvar pod naslovom Oslovska kariera. Na koncu prinaša Zika v tej dvojni številki nekaj praktičnih nasvetov.	F. J.

šport zadnje nedelje
Pretekla nedelja je minula v znamenju laliko-atletskega športa. Samo v Sloveniji so se borili lahkoatleti na treh frontah: Slovenska lahkoatlet-ska zveza je priredila v soboto in nedeljo atletski miting, ki je bil namenjen pregledu naših atletov za troboj Ljubljana—Zagreb—Belgrad. Miting ni zadovoljil.. Ni bilo dosti altetov in prav tako gledalcev ne. Edina svetla točka te prireditve je bil nov državni rekord na 3000 111, ki ga je postavil član SK Planine, Zmago Košir, in pa rezultat v toku na 200 m, katerega je postavil atlet Ilirije, liačič. V posameznih disciplinah so bili doseženi naslednji rezultati:
Tek na 300 m: 1. Obršek Jože (Ilirija) 38 sek. 2. Vilar Drago (II.) 37.8 (5 m prednosti). 3. Pleničar Marjan (II.) 37 9 (15 m prednosti).
Skok v višino: 1. Milanovič Brane (II.) 173 cm. 2. Slanina Edo (Primorje) 169 cm. 3. Inž. Marek 163 cm (Primorje).
Tek na 60 m: 1. Račič (Ilirija) 7 sek. 2. Sodnik (Ilirija) (5 m prednosti). 3. Jager (Ilirija) (7 m prednosti).
Tek na 3000 m: 1. Košir Zmago (Planina) 8:56
(nov državni rekord). 2. Kien Lado (Primorje) 9:21.
Met krogle: 1. Skaza (Primor)e) 11.27. 2. Inž. Marek (Primorje) 11.12.
Tek na 500 m: 1. Obršek (Ilirija) 1:09.3.
Met diska: 1. Skaza (Primorje) 33.41.
tek na 200 m: 1. Račič (Ilirija) 22.9.
Tek na 1000 m: 1. Košir Zmago (Planina) 2:36.7, dosedanji državni rekord ima Goršek s časom 2.33,4.
Triskok: 1. Milanovič (Ilirija) 11.85. 2. Jager (Ilirija) 11.35.
Tek na 7000 m: 1. Kien Lado (Primorje) 23:59. 2. Vreberšak (Celje) 25.52.
Cestni tek na 25 km: 1. Benedičič (Ilirija) 1:31:11. 2. Tavčar (Primroje) 1:32,19. 3. Zupan (Bratstvo) 1:33.08. 4. Glavnik (Ilirija) 1:40:30. 5. Reber-šak (Celje) 1:41:12.
Met kopja: 1. Mavsar Darko (Planina) 52.09 m, 2. Tfčels..(Ilirija) 39.44., 3.. Sodnik (Ilirija) 37.89.
Mavsar je pritekel ravno iz Stadiona, kjer je tekmoval vso popoldne v raznih disciplinah pri ZFQ, in zato je. bil presej utrujen.
Mariborski lahkoatleti pa so tekmovali
za lahkoatletsko prvenstvo Maribora
To tekmovanje se je pričelo že v petek popoldne in se je končalo v nedeljo'. V posameznih disciplinah so se atleti takole umestili:
Petek. 26. julija: 5000 m: Krepfl (Maraton) 16:36 2 pet.. Šmiderer (Rapid) 17:40 3 pet, Stojn-šek (Maraton) 18:26 2 pet.
800'' 111: Muraus (SK Železničar) 2:00.3; Fiš-bah (SK Rapid) 2:02.8, Gregorovič (SK Železničar).
V soboto so se tekme kljub dežju nadaljevale s pričetkom ob 4 popoldne.
Krogla: Zorko (Železničar) 12.85, Lužnik (Maraton) 12.48. Gregorovič.
100 111: Badl (Rapid) 11.8, Gracijanski (Žel.) 118, Urovatin (Žel.) 11.9.
Skok v višino: Zorko (Zel) 170, Lužnik (Maraton) 170 Gregorovič .(Žel) 165.
400 111: Muraus (Zel) 55, Badl (Rapid) 57, Sernec (Maraton) 58.2.
Kladivo: Gujznik (Zel) 41.50, Hlade (Zel) 31.88, Smrdel (Maraton) 28.91.
110 zapreke: Lužnik (Maraton) 18.5, Gregorovič (Žel) 19.3.
Tek 200 m: 1. Radi (Rapid) 23.9, 2. Gracijanski (Žel) 24.5. 3. Hrovatin (Žel).
Tek 1.500 111: 1. Schmiderer (Rapid) 4.20.2; 2. Muraus. (Zel.) 4.24.6, 3. Robič (Maraton).
Skok v daljino: 1. Zorko (Z.) 6.19 m, 2. Stra-nič (Z.) 6.09, 3. Leban (Ž.). Zorko je z majhnim prestopkom skočil 6.85.
Sknk s palico: 1. Smerdel (Mar.) 3.30 m, 2. Orosi (R.) 3.21, 3. Gala (Z.).
Met kopja: 1. Gregorovič 44.44 m 2. Francek (Z) 43.47. 3. Lužnik (M.).
Tek 10.000 111: 1. Rotner (Z.) 37.012, 2. Mar-hel (M.) 37.24.
štafeta 4X100: 1. Železničar 45.5, 2. Rapid. Met diska je odpadel, ker se atleti niso pravočasno javili na startu. Največje so bile
lahkoatletske tekme ljubljanske podzveze ZFO,
ki so se vršile na Stadionu v Ljubljani in katere so imele namen izbrati reprezentanco te podzveze, ki lfo nastopala na zvezinih tekmah ZFO, lii bodo 24. in 25. avgusta. Udeležba na teh pod-zvezinih tekmah bi bila prav golovo še večja, če bi jutranje vreme, ki je bilo skrajno neugodno,
Orjaški francoski železniški topovi, ki so jih Nemci že skoraj povsem dovršene zaplenili y neki francoski orožarni.
nekatere tekmovalce ne zadržalo doma. Razmočeno tekališče in skakalnice niso dopustile onih rezultatov, ki so jih sposobni postaviti naši fantje. V naslednjem prinašamo uspehe, ki so jih dosegli posamezni tekmovalci, odnosno moštva:
Mladci:
Tek na 60 m: 1. Bratož Ileirik (Lj. m.) 7.4; 2. Gregorc Tone (Mengeš) 7.8; 3. Šorn Valentin (Grobije) 8.3.
Tek na 100 m: 1. Bratož Henrik (Lj. m.) 12.2;
2.	Gregorc Tone (Mengeš) 12.4; 3. Šorn Valentin (Grobije) 13.6.
Tek na 1000 m: 1. Sedej Zoran (Lj. Sp. Šiška) 2.58,8; 2. Žele Romi (Lj. Zg. Šiška)) 3.0,06; 3. Močnik Zorko (Mengeš) 3.0,21.
Štafeta 4 X 100 "»: 1. FO Domžale 53.1; 2. FO Mengeš 53.8; 3. FO Dev. Mar. v Polju.
Met krogle: 1. Furman VI. (Št. Vid, zavod) 12.17 m; 22. Dolinar Ivo (Št. Vid, zavod) 11.68 m;
3.	Lovše Ivo (Št. Vid, zavod).
Met diska: 1. Vidic Jože (Št. Vid, zav.) 33.12 m; 2. Furman Lado (Št. Vid, zav.) 31.19 m; 3. Hab-jan Franc (Lj. m).
Met kopja: 1. Dolinar Milan (Zagorje) 41.63 m; 2. Penič Albin (Zagorje) 38.38 m; 3. Forjanič Ernest (Lj. Zg. Šiška) 38.16 m.
Met granate: 1. Furman Lado (Št. Vid, zav.) 56.30 111; 2. Kralj Tone (Grobije) 51.90 m; 3.. Vidic Joža (Št. Vid, zav.) 47.67 m.
Skok v daljavo: 1. Bratož Henrik (Lj. m) 5.70 m; 2. Kompare Janez (Mengeš) 4.94 m; 3. Gregorc Tone (Mengeš) 4.91.
Skok v višino: 1. Furman Lado (Št. Vid, zav.) 1.55 m; 2. Penič Albin (Zagorje) 1.45 m; 3. in 4. Šorh Val. (Grobije) in Forte Ivan (Zagorje) oba po 1.40 m.
Skok ob palici: 1. Vulkan Franc (Domžale) 2.70 m.
Triskok: 1. Vidic Jože (Št. Vid, zav.) 11.51 m; 2. Klasinc Hugo (Lj. m.) 10.55 m; 3. Kompare Janez (Mengeš) 10.42 in.
Tek na 100 m: 1. Mravlje Franc (Brezovica) 12.5; 2. Lipar Ivo (Mengeš) 12.7; 3. Kompare Tone (Mengeš) 12.8.
Tek na 200 m: 1. Gole Davo (Lj. Kodeljevo) 24.4; 2. Proj Ivo (Šmartno) 24.5; 3. Kocelj Stane (Vodice).
Tek na 400 m: 1. Lipar Ivo (Mengeš) 56; 2. Proj Ivo (Šmartno) 58.4; 3. Jerman Franc (Lj. Sv. Peter).
Tek na S00 m: 1. Proj Ivo (Šmartno) 2.15; 2. Jerman Franc (Lj. Sv. Peter) 2.15.8; 3. Kocutar Franc (Lj. m.) 2 16.
Tek na 1500 m: 1. Jerman Franc (Lj. Sv. Peter) 4.42,94; 2. Bolta Franc (Črnuče) 4.43,74; 3. Erce Franc (Vodice) 4.47,2.
Štafeta 400 X 300 X 200 X 100 m: 1. Kamniško okrožje 2.20,1; 2 Dev. Mar. v Polju 2.93,3.
Met krogle: 1. Jeglič Franc (Lj; Sv. Peter) 12.22 m; 2. Peršin Franc (Ježica) 10.76 m; 3. Mav-ser Darko (Kranj) 10.52 m.
Met diska: 1. Jeglič Franc (Lj. Sv. Peter) 36.18 m; 2. Mavser Darko (Kranj 33.10 m; 3. Tone Kompare (Mengeš).
Met kopja: 1. Mavser Darko (Kranj) 52.87 m; 2. Remec Jakob (Kamnik) 37.98 m; 3. Dolinar Zvone (Št Vid, zav.) 37.80 m.
Skok v daljavo: 1. Kompare Tone (Mengeš) 5.49m; 2. Lipar Ivo (Mengeš) 5.30 m; 3. Kocelj Stane (Vodice) 5.29 m.
Skok v višino: 1. Mihelčič Alfonz (Mengeš) 1.60 m; 2. Mavser Darko (Kranj) 1.55 m; 3. Kraner Martin (Dev. Mar. v Polju) 1.55 m; 4. Sedej Ivo (Homec) 1.55 m.
Skok ob palici: 1. Mihelčič Alfonz (Mongeš) 2.80 m; 2. Kompare Tone (Mengeš) 2.70 m; 3. Lipar Ivo (Mengeš) 2.60 m.
Triskok: 1. Kraner Martin (D. M. P.) 11.78 m; 2. Kompare Tone (Mengeš) 11.17 m; 3. Mihelčič Alfonz (Mengeš) 10.58 m.
Odbojka-
Mladci: 1. Dev. Mar. v Polju; 2. Zagorje; 8.
Grobije.
Člani: 1. Dev. Mar. v Polju; 2. Zagorje.
Mednarodne veslaške tekme v Belgradu
V	nedeljo so se pomerili naši in madžarski veslači za prvenstv9 Podonavja v Belgradu, katerega se je udeležilo pet klubov, in sicer Sze-gesvaroš iz Budimpešte, Belgrajski veslaški klub, Sartid iz Semedereva, Galeb iz Zemuna in kombinacija Boba iz Belgrada.
Četverec s krmarjem za podonavsko prvenstvo: 1. Madžari 7:03; 2. Bob 7:03 3 petine.
Četverec za juniorje: 1. Bob 3:40.8, 2. Galeb 3:41.2.
Dvojka brez krmarja za prvenstvo Podonav-je: Sodelovali so tudi Madžari. 1. Veslaški klub Belgrad 8.17. 2. Madžari 8:33 1 des.
Skif za prvenstvo Podonavja: 1. Sartid 8:06, 2. Sartid .8:08.2.
Plavalni dvoboj Budimpešta :Sušak
V	plavalnem dvoboju, ki se je odigral v nedeljo med sušaško Viktorijo ter madžarskimi plavalci iz Budimpešt, so zmagali Madžari na vsej črti, izvzemši štafete 4x200 m. Rezultati so tile:
200 m, prosto: 1. Elemiry (Budimpešta) 2:15, 2. Veghazi (Budimpešta) 2:15.8, 3. Defilipis (Sušak) 2:18.4, 4. Curtini (Sušak) 2:19.9.
100 m, hrbtno: 1. Galambos (B.) 1:12.5. 2. Vidmar (S.) 1:16. 3. Sreblič (S.) 1:20.
200 m, prsno: 1. Fabian (B) 2:46.9, 8. Grki-nič (S) 2:52.4, 3. Kohn (S) 2:56.2, 4. Kovačič (S) 3:03.
Štafeta 4x200 metrov, prosto: 1. Sušak 9:396; .2. Budimpešta 9:39.4. To ie bila tudi ediua zmaga domačih.
Ali se bo Anglija mogla nemoteno oskrbovati z iraškim petrolejem, ki je življenjskega pomena za njen položaj v Sredozemlju?
Boj za petrolejske cevovode
Napad na sredozemsko življenjsko žilo britanskega svetovnega imperija je z uspešnim bombardiranjem llaife pb italijanskih bombnikih stopil v odločilno etapo. Slovita »življenjska linija imperija«, ki si jo je Velika Britanija po pridobitvi večine delnic Sueškega prekopa izgradila v Sredozemskem morju, se začenja na zapadu z Gibraltarjem, torej s točko, na vzhodu pa se končuje z vilicami. Za par-nike, ki vozijo v Indijo, je vzhodna končna točka te Unije Port Said, za letalstvo in za vojno mornarico pa Haifa. V tem severnopalestinskem pristanišču se namteč končuje strateško izredno važen petrolejski vod, po katerem se pretaka iz bogatih petrolejskih vrelcev Irska skozi puščavo Severne Arabije proti zapadu nafta, ki je tako neobhodno potrebna in dragocena za angleško vojno mašine-rijo v Sredozemskem morju. Po zadnjem velikem italijanskem napadu na Haifo, ki je tudi po samih angleških poročilih povzročil veliko škodo, saj so bombe zažgale ogromne petrolejske zaloge in zahtevale tudi več kakor sto smrtnih žrtev med prebivalstvom, je poslala uporabnost tega petrolejskega voda očitno precej dvomljiva. Po italijanskih poročilih niso postali žrtev ognja saino nadzemski bencinski tanki, ampak tudi podzemske petrolejske rezerve in razen tega so bile močno poškodovane tudi rafinerije ter pristaniške naprave. K temu pa se pridružujejo v zadnjem času čedalje bolj pogosta sabotažna dejanja domačinov, ki so na več mestih poškodovali petrolejski vod.
Pod takšnimi okolnostmi je pač razumljivo, da si angleško armadno poveljstvo prizadeva zagotoviti rezervno možnost dobavljanja nafte. Znano je, da vodi iz iraškega petrolejskega področja še en petrolejski vod na Sredozemsko morje, in sicer skozi francosko mandatno ozemlje Sirije do pristanišča Tripoli. ki pripada prav tako pod francosko upravo stoječi obrežni državici Veliki Libanon. Ko si je leta 1919 Francija priborila te mandate, si je s tem pridobila močan bočni položaj napram britanskemu mostu do Indije in zato ni čudno, da so tedaj v Londonu z mešanimi občutki gledali na to pomembno ojačenje njihovega zaveznika. Pozneje pa, ko sta se spričo rastoče moči in nedvoumnega političnega zadržanja držav osi pričela Pariz in London čedalje bolj zbliževati, se je pričela tudi francoska Sirija smatrati kot sestaven del pozicij britanskega imperija v Sredozemskem morju. S tem pa, da je Francija položila orožje, je bila Velika Britanija oropana drugega petrolejskega voda, ki je zanjo tako vitalnega pomena.
S tega vidika je treba gledati in razumeti čedalje bolj pogoste vesti o pripravljajoči se britanski vojaški akciji proti Siriji. Najprej je bilo slišati v zvezi s turško-iraškimi posveti o morebitni razdelitvi Sirije med Turčijo in Irakom. Samo po sebi se razume, da bi v tem primeru sirski petrolejski vod pripadel Iraku, del bagdadske železnice pa Turčiji. Toda tem posvetom niso še sledila nobena dejanja. Potem je bilo slišati o angleško-francoskih pogajanjih v zvezi z razpustitvijo v Siriji in Palestini koncertrirane vzhodne armade bivših zaveznikov. 0 poteku teh pogajanj ni bilo mogoče dosti zvedeti, slej ko prej pa je gotove, da so Angleži zahtevali izročitev onih 500 letal, ki so bila raz-
meščena po sirijskih letališčih, ter zagrozili z vko-rakanjem v Sirijo, ako bi Francija tej zahtevi ne ugodila. Z bombardiranjem Haife je to vkorakanje spet postalo bolj aktualno, kajti — tako naglašajo v Siriji — vsako jionovno bombardiranje Haife bo še bolj zaostrilo položaj britanskega brodovja v Sredozemskem morju in Angleže prisililo, da se s silo polaste sirskega petrolejskega voda. Kakor poročajo iz Aelppa, je poveljstvo francoske vzhodne armade zbralo svoje čete meti Beirutom in Tripo-lijem, da bi se moglo upreti angleškemu napadu, ki bo verjetno prišel od juga ali pa z morja.
Angleško-italijanska vojna v področju Sredozemskega morja traja šele nekaj tednov in še ni prišla preko faze začetnih operacij, toda kljub temu je že zdaj razvidno, kako težko je za Anglijo braniti in ohraniti nepoškodovano sredozemsko imperialno življenjsko žilo. Morda utegnejo Angleži le spre-videti, kako prav je imel Mussolini, ko je 1. novembra 1936 v Milanu izrekel tole: »To morje (Sredozemsko) predstavlja za Veliko Britanijo samo eno pot med drugimi potmi, samo skrajšanje poti, da lahko hitreje doseže svoja oddaljena ozemlja. Toda če je za druge Sredozemsko morje samo pot — je za nas življenje!«
Francoski ujetniki čistijo pod nadzorstvom nemških vojakov obrežje pri Dunquerqueu, ki je videlo strahotne prizore ob umiku angleške armade.
NohilUy in Gentry
Angleška visoka aristokracija in plemstvo
Angleška aristokracija se deli na dve skupini: nobility in gentry. Nobility, katere pripadniki se imenujejo peers ali noblemens, je tako imenovana visoka aristokracija. Prvorojeni člani teh aristokratskih družin imajo pravico prisostvovati sejam gornje zbornice in tam govoriti ter glasovati.
Preden si ogledamo stopnje angleškega visokega plemstva, je treba nekaj povedati še o članih kraljevske hiše. Prvi v rangu za kraljem je prestolonaslednik, ako je prvorojenec sin. Ako ne, nosi ta naslov kraljičina. Vsi člani kraljevske hiše nosijo do gotove starosti naslov princa, dokler ne dobe naslova vojvode (kraljevske krvi). Najstarejša ženska kraljevske družine nosi naslov Royal Princess, do-či niimajo neporočene ženske naslov princesa. Ako se kraljičina poroči z moškim izven kraljevske družine, še zmerom obdrži naslov princesa. Soproge članov kraljevske hiše nosijo naslove svojih mož. Rodbinski statut angleške kraljevske hiše ne predpisuje, da se mora član kraljevske družine oženiti z žensko kraljevske krvi. Zato vsak angleški kraljevski princ lahko poroči katero koli Angležinjo ali inozemko, samo da je protestantovske vere, odnosno da pred poroko prestopi v to vero. Potomci takšnih zakanov dobijo, ako je oče kraljevski princ, vse naslove in pravice svojega roditelja. Teh naslovov in pravic pa ne dobe potomci zakonov, ako se ženski član kraljevske hiše poroči z možem izven kraljevske hiše, vendar se tudi ti potomci smatrajo kol kraljevi sorodniki.
Narodna Španija slavi praznik dela. Na sliki vidi
generalom
Alphonse Daudet:	^ ^ t' 1
| a k e e
Prevedel Fišer Franc PRVI DEL I.
Mati in otrok
»Zapišite s k, gospod superior, s k! Ime se piše in izgovarja angleško.,, takole, Djack ... Otrokov .krstni boter je bil Anglež, general major v indijski armadi... lord Peambock ... Mogoče ga poznate? Na vsak način odličen mož in iz najvišjih krogov. Oh, saj veste, jjreca-stiti... iz najvišjih... In kako je plesal valček!... Umrl je in sicer na zelo strasen način, na lovu na tigre, ki ga je neki indijski princ priredil njemu na čast... To so res pravi vladarji, tile indijski princi in tega tam doli visoko cenijo... kako se že imenuje? ... Čakajte malo... Moj Bog! Na jeziku nu je... Rana... Rama...«	,
»Oprostite, gospa,« ji je segel v besedo rektor, ki sc je moral nasmehniti plohi besed in vednemu preskakovati ju z ene misli na drugo... »Ime mu je torej Jakec in kako se?«
Prcčastiti se jc naslonil s komolci na Pralno mizo, kjer je pravkar pisal in nalahno sklenjene glave ostro, skoraj zlobno in prodirljivo opazoval mlado žensko, sedečo preti n jim s svojim Jakcem (ki se piše s k), ki je stal poleg nje.
Bila je elegantna oseba, brezhibno oblečena, čisto po modi in okusu sezone, — bilo je v decembru 1938; tudi po mehkem krznu, po njeni bogati črni toaleti in diskretni posebnosti klobuka je bilo s|x>znnti mirno razkošje ženske, ki ima svoio kočijo in ki stopi iz svojih čistih preprog v fotelje kočije, ne da bi otbčutila neprijetnosti ulice,
mo parado delavskih organizacij y Madridu pred Francom.
Glavo je imela zelo majhno — take ženske so zato videti večje; ljubek obraz je bil mehko poraščen kot sveže sadje, živ in vedno se je smehljal, dve naivni in jasni očesi sta ga poživljali; zobje so bili zelo beli in kazala jih je ob vsaki priliki. Živahnost njenega izraza je bila videti pretirana; ne vem sicer kaj, toda nekaj je bilo v prijetnem obrazu, — morda nalahno naprej štrleča spodnja ustnica, ki bi hotela kar naprej govoriti, ali pa ozko čelo pod bleščečo se oglavnico, kar je kazalo na umsko zaostalost, na omejenost in opravičilo brezmi-selne in prazne stavke, ki so se vrstili v govorjenju te lej>e osebe in sličili tistim malim japonskim košaricam, ki so prav tako velike, da prihajajo ena v drugo in pri katerih je tudi poslednja vedno prazna.
Dečku je bilo sedem do osem let, bil je vitek, prehitro zrastel, oblečen na angleški način, kot je to zahtevala črka k v njegovem imenu — Jack, kratkih hlač, na glavi srebrno vezen klobuk brez. krajcev in čez rame neke vrste ogrinjalo. Obleka je bila mogoče za njegovo starost, vendar ni pristojala njegovi visoki postavi in močno razvitemu vratu. Močno razvita, mišičasta in prezeba joča meča so hudomušno in ujjorno gledala iz smešnega oblačila Tudi on sam je bil v zadregi, l ih, plah, povešenih oči je sempatja ošinil z obupanim pogledom svoje gole noge, kot bi preklinjal v srcu lorda Peam-bocka in vso indijsko urmado, ki je kriva, da je on tako našemljen.
Na zunaj je bil podoben svoji materi, samo, da je imel na sebi nekaj finejšega, plemenitejšega; imel je obraz inteligentnega človeka, to. kar je lepi ženski manjkalo. Imel je isti pogled, toda globlji, isto čelo, toda širše, prav taka usta, le stisnjena in resnejšega izraza.
Misli in občutki niso pustili na obrazu ženske nikakega sledu ali poteze. Preganjali so drug drugega tako hitro, da je bilo v njenih očeh venomer neko začudenje nad njih begom.
Razen kraljevskih vojvod — članov kraljevske hiše — imajo na Angleškem tudi navadne vojvode, ki predstavljajo najvišjo stopnjo angleške aristokracije (nobility). Naslov D u k odgovarja istoimenski aristokratski stopnji Duc pri Francozih, Duce pri Italijanih, Herzog pri Nemcih, vojvoda pri Slovanih. Takoj za vojvodo sledi m a r q u e s (francosko marquis, italijansko Marchese, nemško Mark-graf), dočim ima njegova soproga naslov m a r -c h i o n e s s.
Marquesu sledi e a r 1, kar je isto kot grof. Več znanih angleških politikov je nosilo naslov earla, n. pr. Earl of Balfour, bivši angleški vladni predsednik in vodja konservativne stranke. Za naslov grof imajo Angleži še eno značko: count (italijansko conte, francosko comte), toda lako naslavljajo le neangleške člane grofovskega stanu (n. pr. Count Ciano).
Earlu sledi v i se ou nt (francosko vicomte), kar bi bilo nekako vice-grof. Od današnjih znanih osebnosti sta viscounta lord Halifax in lord Uorth.
Kot poslednja stopnja nobility sledi baron.
Vse te stopnje od earla do barona, ki se skupno nazivajo tudi peers, nosijo naslov lord. Nagovarjajo jih z »Your Lordship« (»Vaše lord-stvo<) ali »Mylord«. Vojvodo pa nagovarjajo z »Your Grace« (»Vaša milost«).
V drugi skupini — nižjem plemstvu — so baronets in knights (baroneti in vitezi). Te nagovarjajo s »sir«. Naslov baroneta se lahko podeduje po bčetu, naslov kniglit pa ostane samo odlikovancu in ne preide na potomstvo. Najnižja stopnja plemstva je e s q u i r e , sem spadajo pripadniki družine, ki ima družinski grb, ali one, ki so jih nekoč prištevali med plemiče.
Pri vsem tem pa je omeniti, da vse te naslove, začenši od vojvode pa do baroneta, nosi samo najstarejši član družine, drugi pa ne. Tako je n. pr. sedanji angleški ministrski predsednik VVinston Churchill sin vojvode, toda vojvodski naslov nosi samo njegov starejši brat, Winston pa ne.
Soproge vseh aristokratov — višjega in nižjega plemstva — nosijo naslov 1 a d y, nagovarjajo pa jih z »Mylady«. Naslov »D a m e« pa se podeljuje ženskam kot osebno plemstvo.
Posebni naslovi so še: Ilonourable, s čemer se kitijo vsi. lordi od niarquesa do barona ter člani Priy Councila (tajnega državnega sveta). Tudi pri tem naslovu so tri stopnje: navadni naslov »honourable« nosi sin viscounta in barona. Earli kakor tudi sami viscounti in baroni so vredni večjega spoštovanja, zato jim pravijo »R i g h t Honourable«. Marquesi in člani tajnega državnega sveta pa so celo »Most H o n o u r a b 1 e s«. Ti naslovi pa se navadno uporabljajo samo pri pismenem občevanju.
Aristokratov in plemičev raznih vrst torej Angležem ne manjka.
JEGLIČEV AKADEMSKI DOM BO SPOMENIK POKOJNEMU SLOVENSKEMU VLAD1KL VSI ZAVEDNI SLOVENCI. DARUJTE OB TRET-JI OBLETNICI NJEGOVE SMRTI V TA NAMEN
Nasprotno je bilo pri dečku videti, da je misel globlja; če ne bi bilo neke naveličanosti v njegovem obnašanju, bi iz njegove nekoliko prevelike zamišljenosti človek sklepal, da je potrto to majhno bitje ljubkih in plahih kretenj, vzgojeno v materinem krilu.
V tem trenutku se je naslan jal nanjo, z eno roko v njenem mufu in jo tiho in občudujoče poslušal, ko je govorila: od časa do časa je radovedno v zadregi in boječe pogledal patre in stvari, ki so bile okrog njega.
Obljubil je bil, da ne l>o jokal.
Kljub temu ga je včasih od nog do glave stresel vzdih, kot ostanek zadržanega joka. Tedaj se je uprl vanj materin pogled, kot bi hotel reči:
»Saj veš, kaj si mi obljubil...«
Otrok je brž zadušil vzdihe in solze. Toda čutilo se je, da je silno žalosten. Imel je tudi strašni občutek izgnanstva in zapuščenosti, ki ga imajo malčki, ki so dolgo bili na zapečku in morajo prvič oditi v zavod.
Tistih par minut, ko je pater opazoval mater in de&ka. bi morda zadostovalo površnemu opazovalcu. Toda pater O... že petindvajset let vodi aristokratski zavod jezuitov iz Vaugirarda in predobro pozna svet in visoko pariško družilo ter vse potankosti občevan ja in obnašanja, da ne bi kaj uganil, da je mati novega gojenca gost prav posebne vrste.
Odločnost, s katero je stopila v njegovo delovna soba. je bila preveč vidna, da bi bila res-pična: način, kako nerodno vznak se jc vsedla. njen mladostni, malo prisiljeni Smeh, zlasti pa ploha odvisnih besed, s katerimi jc bilo videti, da hoče skriti zadrego radi neke skrivnosti — vse to se je patru zdelo sumljivo. Na nesrečo so v Parizu ljudje tako pomešani med sabo — skupaj se zabavajo, enako oblačijo, na istem kraju sprehajajo, da je družabna črta zelo tanka tn težko določljiva; tudi najizktišenejši «e lahko na prvi pogled zmotijo in zamenjajo elegantno
Za Jegličev akademski dom
so darovali: neimenovani (privatnik) 100.000 din, nabiralna akcija v Celju 31.690 din, g. G. Horak, Kranj 3000 din, dr. Peterlin Makso, javni notar, Dol. Lendava 2000 din, dr. Bajec Anton, ravnatelj 1000 din, tv. Remec et Co., Duplica 2000 din. Narodna banka kralj. Jugoslavije 1000 din, občina Planina pri Rakeku 500 din. Ljudska posojilnica, Ljubljana 500 din, občina Laško 250 din, občina Dravograd 128 din, iz Skolje Loke: dr. llubad 100, dr. Kocjan 100, dr. Kocjančič 100 ,BoštjanČič Jože, Ljubljana 100, občina Javorje 100, Duh L., Radvanje 25, dr. Kopač Andrej, Ljubljana 25. dr. F. Štele, Ljubljana 20 din.
Akcija za Jegličev akademski dom se vsem darovalcem iskreno zahvaljuje. Prosimo vse, ki se našim številnim prošnjam še niso odzvali, da darujejo zdaj, ko de«ar nujno potrebujemo za najnujnejšo opremo stanovanj za akademike v kupljeni hiši na Novem trgu, kamor bomo že jeseni sjirejemali revne slovenske katoliške akademike, če bomo dobili najpotrebnejša sredstva.
Akcija za Jegličev akademski dom.
Dva viteška moža
V znanem francoskem mestu Bordeaux, ki so ga tudi zasedli Nemci, ne vihra na nobenem javnem niti zasebnem stanovanju nemška zastav^ Kako je prišlo do tega, nam pove naslednja zgodba, ki je polna pravega, sodobnega viteštva.
Ko so Nemci vkorakali v Bordeaux, se je podal nemški polkovnik, ki je imel urediti vso organizacijo zasedbe, v mestno hišo k tedanjemu žujianu in sedanjemu francoskemu tiotr. ministru Adrienu M a r q u e t u in zahteval od njega, naj takoj ukaže razobesili nemške zastave na določenem številu poslopij.
Župan je na to zahtevo mirno odvrnil: »To je nemogoče!«
Nemškega polkovnika je la odgovor začudil in nekoliko vzuejevoljil: >Slišite, gospod župan,« mu je vljudno, toda z energičnim prizvokom dejal, »danes smo mi tu gospodarji. Vidite, da sem v prednosti pred vami.«
Adrien Marquet je odvrnil, ne da bi trenil: »Motite se, gospod polkovnik, »prednost je na moji strani.«
»Kako morete to dokazati,« je zdaj vprašal polkovnik, radoveden, kaj bo župan povedal.
Preprosto in nevsiljivo je Adrien Marquet povedal tole: »Vi ste mladi. Vi ste polkovnik. Upate, da boste postali general in verjetno se bo to zgodilo prav kmalu. Predvsem pa upate, da boste čim prej videli vašo nemško domovino. Jaz pa sem pr na konec svojega življenja in svoje kariere, akt prisilite, da izpolnim vaše povelje. Morete me na mestu ustreliti, toda to prav nič ne bo spr nilo inoje odločitve, kajti meni ni nič več dos življenja. Vidite torej, gospod polkovnik, da sc prednosti na moji strani.«
Nemški polkovnik je te besede poslušal z nim obrazom. Nato se je dvignil, stisnil roko žuj in dejal: »Vse, kar morem storiti, je to. da ženi, da v Bordeauxu ne sme viseti nobena nen in nobena francoska zastava ...«
In lako se je tudi zgodilo.	, . ^ .
žensko dobre ali slabe družbe in lahkoživko se nosi, z markizo, ki je bolj površno obleči
Zdaj je razumljivo, zakaj je pater opi val to žensko s tako pazljivostjo.
Kar ga je najbolj motilo pri njegovem c, zovanju, je bila nedoslednost govorjenja, si naj vzame časa, da bi se s]>oz.nal v nje muhah, ko ji misli begajo in skačejo kot vc rica v kletki? Vendar je imel že napol usti jeno svoje mnenje o njej, pa čeprav ga je goče skušala speljati na napačno pot. Nj zadrega, ko jo je vprašal, katero je Jake drugo ime, ga ix>trdila v njegovi sumnji.
Zardela je, se zmedla in se obotavljala trenutek.
»Res je,« je dejala, »oprostite mi.. Pr stavila se še nisem... Kje sem le imela glav
Potegnila je iz žepa majcen etui iz slo ve kosti, od sile naparfumiran in vzela iz nj vizitko, na kateri je bilo s podolgastiini črk. napisano tole ljubko in neznatno ime
Ida de Barancy
Rektor se je čudno nasmehnil.
»Ali je to tudi otrokovo ime?« je vpra
Vprašanje je bilo skoraj žaljivo. Gospa je razumela, sc še bolj zmedla in skrila sv zadrego za dostojanstvenim glasom: »Scvedf na vsak način prcčastiti... na vsak način.«
»Tako!« je dejal jiater z resnim glasom zdaj on ni vedel, kako bi se izrazil, kako vedal, kar je mislil. Vrtel je vizitko med P in ustnice so mu drhtele kot človeku, ki ve, mora in kakšen vtis bodo napravile besede jih bo izgovoril.
Nenadoma je vstal in stopil k enim izmed steklenih vrat, ki so vodila na vrt, ki jc bil v isti višini in poin lepih dreves in poškrlaten od rdečega zimskega sonca. Potrkal je rahlo na šipo. Brž se je pojavila |>red vrati črna postava in a»lad pater je vstopil v sobo.
Otroški kotiček
ZAČARANI GOZD
(261) Previdno je ovila krpe brisače okoli Peterčkovih nog. Tako bo vsaj laže tekel skozi gozd. V začetku je šlo precej težko, s časom pa se je le privadil. Ves ponosen je stopal po kuhinji. Od daleč se je prav tako zdelo, kot bi nosil copatke
(262) Sedaj morata pa skrbeti, da kar mogoče hitro zgineta odtod. Pomisli le, če se čarovnica zbudi! Ančka je z eno roko prijela Peterčka, ki se je igral z muckom, z drugo pa je zagrabila košarico z jestvinami in stekla vratom.
Lipski jesenski sejem 1940
od 25. do 29. avgusta
60 % popusta na nemških železnicah, ' znatni popusti t drugih državah.
Za nemški vizum, ki se daje brezplačno, je vložiti prijave najpozneje do 8. avgusta pri pristojnem častnem zastopniku sejmskega urada i. s.
Za Ljubljano: Ing. G. Tonnies, Tyrševa 33. Tel. 27-62 Za Maribor: Jos. Bezjak, Gosposka ul. 25. Tel. 20-97

ItlO
Vsakovrstno
zlato kupuje
po najvišjih cenah CERNE, juvelir, Ljubljana WolFova ulica št. 3
MALI OGLASI
V malth oglasih velja vsaka beseda 1 din; lenltovanjskl oglasi 2 din. Debelo tiskane naslovne besede se računajo dvojno. Najmanjši znesek za mali oglas 15 din. — Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega značaja se računa enokolonska, 3 mnrvvlsoka petitna vrstica po 3 din. — Za pismene odgovore gleda malih oglasov treba
priložiti znamko.
mm\
Vajenca
za torbarsko obrt takoj sprejmem. Vinko Cunder, torbarstvo, Igriška 3. (v
Mizarskega vajenca
ki se je že k.ie nekaj časa učil, sprejmem. Janez Tavčar, Forme 1, Škofja Loka.	(v
iliiibodobe
15 leten fant
se želi Izučiti za mehanika ali podobno. Pogoji ugodni. Dravinec Milan, Krtlnce, p. Podplat.
Začetnica
a mešč. šolo ln trg. tečajem, Išče primerno zaposlitev. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 10194.
Kuharica
Išče mesto v boljši go stilni ali restavraciji. Ponudbe upravi »Slovenca« jjDd »Samostojna« 11012
Trgovski pomočnik
mešane stroke, Išče za-pjslltev v večji trgovini. Nxslov v upravi »Slov.«
„>d št. 10831.
Fanta
sprejmem za vsa domača dela. Gostilna »Clnkole«, Poljanska cesta 21. (b
Natakarico
Iščem za gostilno na deželi. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Poštena« št. 11169.	(b
Pomožne delavke
mlajše, ki znajo šivati na stroj, sprejmem. — šmartlnska 10, dvorišče, pritličje.	(b
Kuharja ali kuharico
sprejmem za oficirsko kuhinjo s 1. avgustom. — Franja Mlhelčlč, Kongresni trg 3-1, Ljubljana, (b
IU
50..
________wgtr
ctvo&crB&b
SI IAKK0 9REZORVEZNO OGLEDATE PRI
IGN.VOK
UU BIJ AN A. TAVČARJEVA 7 U(
Spalnico
prodam. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 11170.
2 čevljarska pomočnika
sposobna za vsako delo. sprejmem takoj. Hrana ln stanovanje v hiši. Levov-nik Jožef, čevljarstvo — Slovenj Gradec.	(b
Poslovodkinjo
(družabnico), starejšo, z večjo kavcijo, sprejmem za špecerijsko trgovino v Ljubljani. Ponudbe upr. »Slovenca« pod »Prvovrstna moč« št. 11167. (b
Damsko in moško kolo
najboljše Italijan, znam ke, popolnoma novo, sko raj za vsako ceno na prodaj. Beethovnova ulica 14-II, vrata 21. (1
Srebro, drage kamne
Id vsakovrstno
zlato kupuje
po oajvUJlb cenah
Jos. Eberle, LJubljana Tyrševa 2
(palača boteU JSlon")
Tovorni avto
zelo dobre znamke, za zelo nizko ceno naprodaj Beethovnova 14-11, vrata 21.	<'
Parcelo
630 kv. m na najlepšem mestu blizu Bohinjskega jezera, prodam. Vprašati na: Marija Odar, Studor št. 24, Bohinj.	(P
1 ali 2-stanovanjsko hifo
z vrtom v Ljubljani ali bližnji okolici, kupim. — Ponudbe v upravo »Slovenca« pod »Solidno« 10990.	(P
PREMOČ
IVJCHUM
soicnmka CC;ita
4-
Umrla mi je ženka
Maruša
Spremili jo bomo v sredo, dne 31. julija 1040 ob 17.30 iz Zal, kapela sv. Janeza, na pokopališče k Sv. Križu.
V Ljubljani, dne 29. julija 1040 Neutolažljivi .soprog Miha Jankovič
ODDAJO:
Dva lepa velika lokala
pri postaji Vižmarje, oddam. Poizve se na št. 59
IŠČEJO:
Samo na Mirju
Iščem 4 sobno stanovanje alt celo vilo v najem — katero eventuelno tudi kupim. Ponudbe upravi »Slovenra« pod »Mirjo 10« št. 11140.	(č
mm
ODDAJO:
Sobo
opremljeno, s posebnim vhodom, odda*m. Komen-skega 16-1, desno. (s
orna
IŠČEJO:
Stanovanje s hrano
prt skrbni In resni družini Iščem za dijakinjo višje ln dijaka nižje gimnazije. Soba mora biti zračna in Rončna, hrana dobra. Ponudbe z navedbo cene na upravo »Slo-vcnca« pod »Kesnost« št. 11164.	(D*
DRŽAVNA R A ZREDNA LOTERIJA
i^^^MI^MHMaMBHIMHHaaiMiaHHHHMBH
Žrebanje srečk V. glavnega in poslednjega razreda tekočega 40 kola bo, po oterijskem načrtu, v času od 9. avgusta do zaključno 7. septembra t. 1. in to:
v Belgradu: 9,10,12,13,14,16.17,19. 20 in 21 avgusta In v Nliu; 26, 27. 29. 30 In 31 avg. In 2, 3, 4. 5 In 7 sept. 1.1.
Pri tem žrebanju bodo 7. septembra 1.1. izžrebane tri premije in to:
za 5.000.000. 1.000.000 in 2,000.000 dinarjev.
Razen teh premij bo izžrebanih še veliko število dobitkov od dinarjev 200.000—, 100.000-—, 80.000 —, 60.000—, 50.000-—, 40 000 —, 35.000—, 30.000—, 25.000-—, 20.000-—, 15.000.— 12.000—, 10.000— in drugih manjših dobitkov.	i
Skupna vsota dobitkov pri tem žrebanju znaša
din 56.946.000
ki se izplačujejo brez vsakršnih odbitkov.
V najsrečnejšem primeru se more pri tem žrebanju, s premijo in dobitki skupno, zadeti na eno samo srečko
din 3.200.000
Za izplačilo dobitkov jamči država kraljevine Jugoslavije. Igralci, ki že sodelujejo v igri 40 kola, morajo svoje srečke IV. razreda zamenjati s srečkami V. razreda najkasneje do 4. avgusta 1.1.
Oni pa, ki nimajo srečke, pa bi želeli sodelovati pri igranju V. glavnega razreda, pa si le-te morejo nabaviti pri pooblaščenih prodajalcih in njihovih zastopnikih. Ti prodajalci so v vsakem večjem mestu. Novi igralci pa bodo molira doplačati, in to:
za celo srečko din 1.000 za polovico srečke din 500 za četrtino din 250.
Podrobnejša navodila z loterijskim načrtom in vsemi pravili igranja se lahko na zahtevo brezplačno dobijo pri vseh pooblaščenih prodajalcih srečk.
Belgrajska radijska postaja bo vsak dan žrebanja, poleg dnevnih poročil, objavljala tudi rezultate žrebanja za dobitke od din 5.000 pa naprej.
S kupovanjem srečk Državne razredne loterije vsak posameznik, poleg svoje osebne koristi, ki jo lahko ima, obenem podpira narodno gospodarstvo, obrt, industrijo in invalide, kajti ves čisti dohodek od prodanih srečk se sorazmerno porazdeli v zgoraj omenjene svrhe.
.a
Foto-amaterjem
razvija, kopira ln povečava Foto-atelje Mancini Ljubljana-Vič.
Diplomiran filozof
francosk. jezika Instru-ira za ponavljalne Izpite zanesljivo in uspešno. Naslov v upravi pod št. 11030.	(u
Kako bo končal napad na Anglijo? Kdo bo zmagal?
O tem prerokuje Nostradamus. — Kupite:
Nostradamusova
prerokovanja
Pišite na naslov :
J. Goleč, Maribor
poštni predal 32 ter priložite 12 din v znamkah!
Natečaj za sprejem godbenikov v simfonični orkester beograjske radijske postaje
Radio Beograd razpisuje za svoj Veliki orkester natečaj za naslednje
godbenike:
1.	dva prva violiniste,
2.	tri druge violiniste,
3.	tri violiste,
4.	dva violončelista,
5.	enega kontrabasista,
6.	prvega (solo) oboista,
7.	prvega (solo) klarinetista,
8.	prvega (solo) fagotista,
9.	tretjega hornista,
10.	prvega trompetista,
11.	enega bastrombonista,
12.	enega tubista,
13.	enega godbenika za tolkala (Schlagwerk).
Kandidatje morajo v svoji ponudbi navesti svoje šolske, splošne in strokovne kvalifikacije in podati podatke o svojem dosedanjem glasbenem delovanju.
Prednost imajo domači godbeniki, jugoslovanski državljani, s strokovnimi kvalifikacijami.
Kandidatje, ki so starejši kot 40 let, ne pridejo v poštev, razen če so res prvovrstni godbeniki-inštrumentalisti.
Nastop službe 1. septembra t. 1.
Vsakemu interesentu se pošljrjo z obratno pošto na njegovo zahtevo podatki o delovnih pogojih, mesečni plači itd.
Prijave, naslovljene na Radio Beograd (muzičko odelenje), Jakšičeva 2/II, i se sprejemajo zaključno do 10. avgusta t. 1. Poskusno igranje (avdicija) ' bo v nedeljo, 11. avgusta t. 1. ob 11 predpoldne v študiju Radio Beograda.
Umrl je naš najboljši soprog, oče, dedek, tast, gospod
artin Fink
upokojen rudniški nameščenec
Pogreb nepozabnega blagega pokojnika bo v torek, dne 30. julija 1940 ob 16 iz hiše žalosti na farno pokopališče v Zagorju.
Zagorje, dne 29. julija 194**-
Užaloščeni: Pavla, soproga: Darko s soprogo Darinko, sin; Karla por. Savšek, Pavla por. Hribovšek, Pepina por. Mazi, Mira in Poldi, hčerke.
Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Jože Kramarič
Izdajatelj: inž. Jože Sodja
Urednik: Viktor Cenčič