L'Équilibre de la chute : La Porte de L'Enfer et ses sources

francoski

2016

letnik 49, številka 1/2

Božanska komedija   erotika   francosko kiparstvo   Ghiberti, Lorenzo, 1378-1455   italijansko kiparstvo   pogubljenje   renesansa   Rodin, Auguste, 1840-1917   srednji vek   Vrata pekla

Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta
(Obvezni izvod spletne publikacije)

Pričujoči članek razdeluje literarno in filozofsko tematiko, ki je navdahnila eno največjih del Augusta Rodina, njegova Vrata pekla. Osnova je Dantejeva Božanska komedija, veliko pa delo dolguje tudi Rodinovemu premišljevanju gotskih katedral, predvsem njihovemu temeljnemu občutju, to je vertikalnosti. Prav slednja daja pogubljenim figuram Vrat pekla zagon nepovratnega drsenja proti dnu. V tem se Rodinova plastika bistveno ločuje od Vrat nebes renesančnega avtorja Lorenza Ghibertija, četudi jih je umetnostna zgodovina vselej jemala kot model, po katerem naj bi Rodin oblikoval Vrata pekla. Vendar se ena in druga umetnina v filozofskem sporočilu in arhitekturnem konceptu toliko razlikujeta, da je nekaj takega tudi teoretično nemogoče. V Vratih pekla Rodin poustvarja dinamiko človekovega življenskega erosa v luči večnosti, smrti in pogubljenja: to so srednjeveške kategorije mišljenja, brez katerih bi Vrata ne bila takšna kot so. S tem pa smo stopili daleč stran od renesančne inspiracije, v ospredju katere je stal optimističen pogled na človeka, kot središče sveta.

18.08.2017