Inja Smerdel
»Dolincove sani« iz Stare Loke
Uvod
Slovenskemu etnografskemu muzeju se je spomladi leta 1984 ponudila prilož-
nost za nakup petih sani, ki so jih prodajali potomci Franca Dolenca, lastnika
lesnega podjetja Trgovina z lesom na Trati pri Škofji Loki. Ob nakupu smo iz-
delali etnološko dokumentacijo, ki jo z dopolnitvami objavljamo na tem mestu.
Za objavo smo pripravili le gradivo o štirih Dolenčevih saneh, ki so bile tudi iz-
delane v Stari Loki in tvorijo celoto, pete, novejše sani, ki so po pripovedovanju
iz Lesc pri Bledu, pa smo izločili iz obravnave.
Znano je, da sodijo sani med zelo stare prvine materialne kulture.' Zapisano je
tudi, da doslej ne poznamo dejstev, ki bi nasprotovala domnevi, da jih je slo-
vensko kmečko prebivalstvo uporabljajo že pred mnogimi stoletji. Vendar so
kmečke sani na Slovenskem uporabljali po vsej verjetnosti predvsem za pre-
važanje tovorov.2 Tej verjetnosti v prid priča tudi obstoječa zbirka sani v Slo-
venskem etnografskem muzeju, ki jo sestavljajo v glavnem tovorne sani: za
prevažanje hlodov, drv, sena, kamenja, gnoja in vode, čeprav so se v goratih
krajih sani uporabljale tudi za osebni prevoz.' O takem prevozu pričajo v muze-
ju le trije posebni sedežni nastavki, ki so jih ob porokah in nekaterih drugih
prazničnih priložnostih pritrjevali na navadne tovorne sani.'*
Med odkupljenimi »Dolincovimi sanmi« so: ene lažje tovorne in tri za osebni
prevoz. Od ostalih sani, ki oblikujejo enotno raven zbirke (le kmečke sani in
večinoma le tovorne), te zaradi socialnega okolja, iz katerega izvirajo, odstopa-
jo, obenem pa zbirko dopolnjujejo. Omenjeni predmeti pomenijo izredno mu-
zejsko pridobitev: imajo natančno znan izvor, znan je lastnik (in njegov voznik),
znani so obrtniki (kolar, kovač, sedlar), ki so jih izdelali, in čas izdelave; imajo
pa tudi oblikovne kvalitete. Vse to omogoča ne le izčrpno dokumentacijo, tem-
več tudi poskus razčlenitve razmerij med lastnikom, izdelovalci, voznikom in
sanmi.
LASTNIK - IZDELOVALCI - SANI
Lastnik
Rod Dolenčev izvira iz zaselka Krivo brdo v Selški dolini. Na hribovskem grun-
tu, vulgo P'r Bolantincu, so bili trije bratje. V drugi polovici 19. stoletja je eden
' Schräder, O.: Reallexikon'der indogermanischen Altertumskunde II. Berlin-Leipzig 1923, str.
321-325.
^ Makarovič, Gorazd: Slovenska ljudska umetnost. Ljubljana 1981, str. 382.
'  Bogataj, Janez: Promet, transport in komunikacijska sredstva. Slovensko ljudsko izročilo, Ljub-
ljana 1980, str. 90. ^ ^ .
* Makarovič, Gorazd: Slovenska ljudska umetnost. Ljubljana 1981, str. 382.
182     Inja Smerdel
»Dolincove« sani iz Stare Loke     183
Voznik J. Košir leta 1918, v Dolenčevem vrtu.
Fotografiral ga je »gospod«.
izmed njih, Jože Dolenc, vulgo Bolantincov Joško, prišel v ŠI<ofjo Loko in začel
»kupčavat z lesom«. Posel mu je zacvetel po zgraditvi železnice. V Stari Loki si
»je kupil svet in je naredil hišo« (na kamnitem portalu hiše v Stari Loki 2 je ob
vidnih začetnicah J. D. letnica 1865). Njegov sin Franc Dolenc (r. 1867, f 1938)
je nadaljeval in razširil očetovo dejavnost, »renomirano staro lesno podjetje«,
ustanovljeno leta 1863.^ Svoje podjetje Trgovina z lesom je protokoliral pri Tr-
govinski in obrtnijski zbornici v Ljubljani 1905. leta, ko je verjetno doseglo že
tak obseg, da je bilo protokoliranje potrebno.' To domnevo utemeljuje tudi šte-
vilo delavcev: sezonsko je podjetje zaposlovalo do 200 delavcev.' Dolenčevi
obrati, popisani leta 1920 (do 1943), pa so bili:
- lesno skladišče Kranj;
- žagarna Kokra;
- žaga (krožna žaga) Češnjica;
- parna žaga, izdelovanje parketov, skladišče, ročna dela, Škofja Loka;
- gozd, Škofja Loka - okolica;
' Krajevni leksikon Dravske banovine. Ljubljana 1937, str. 631.
' Tušek, Janez: Poskus orisa razvoja lesne industrije na Trati pri Škofji Loki. Loški razgledi
XXIII/1976, str. 124.
' Tušek, Janez: nav. delo, na nav. mestu.
184     Inja Smerdel
»Dolincove« sam iz Stare Loke     185
HIŠE V LOŠKIH PREDMESTJIH DO LETA 1941
Merilo 1:2500
186     Inja Smerdel
- osebni avtomobil;
- lesno skladišče, prevzemališče kupljenega izgotovljenega lesa, Škofja Loka;
- gospodinjstvo, Škofja Loka;
- gozdna dela, Kokra;
- lovski čuvaji, Kokra - Škofja Loka;
- parna žaga, Kranj;
- gostilna Kanonir, Zg. Kokra.*
Obseg njegove posesti nam ilustrira tudi število poslov, ki so živeli in delali na
domačiji. Dolino je imel po petnajst hlapcev (»ob 5,30 je bil fruštek - pol pa
vsak na svoj krej«) in tri dekle (kuharico, hišno in stalno deklo). Poleg njih je ob
vseh večjih poljedelskih opravilih najemal še »tabrharce«. Eden izmed hlapcev
je bil tudi njegov voznik sani Janez Košir.
Izdelovalci
Vse štiri sani, čeprav so bile izdelane v obdobju štirih desetletij (prve in druge v
letih 1890-1900, tretje v letih 1900-1910 in četrte leta 1926), je naročil Franc
Dolenc. Izdelovalce je imel dobesedno »pri roki«. Njegov prvi desni sosed v
Stari Loki je bil kolar Čemažar, v prvi hiši na levi strani je imel do leta 1910 de-
lavnico sedlar Tušek, še malo naprej, v Kapucinskem predmestju Škofje Loke,
pa je delal kovač Rupar. Pot od naročila do prevzema izdelanih sani je bila ta-
ka:
Naročnik je plačal vsakemu obrtniku za njegov del dela pri izdelavi sani.
Kolar Janez Čemažar (r. 1867,1 1943) se je po pripovedovanju svoje vnukinje'
izučil »za buognarja« na Koroškem. Mati mu je tam »poiskala uk« v letih, ko jo
je spremljal iz Železnikov na Koroško žet ajdo. Hišo in delavnico v Stari Loki si
je postavil leta 1903, za Dolenca pa je delal že prej. Delo v delavnici je vodil do
leta 1941. Z njim sta delala oba sinova, mojstra kolarja: Ivan (r. 1898,1 1972) do
konca dvajsetih let, ko se je poročil in odselil na svoje, in Jože (r. 1903, f 1984),
ki je nadaljeval za očetom, ter še po trije pomočniki in vajenec. Janez Čemažar
' ZAL, Enota Škofja Loka, Fond Jelovica s predniki: Franc Dolenc, Evidenca zaposlenih delavcev
- v zvezi s socialnim zavarovanjem.
' Kuralt, Zinka, roj. 1936, izučena kolarka. Stara Loka 4, Šk.Loka.
»Dolincove« sani Iz Stare Loke     187
je izdelal vse troje sani za osebni prevoz, sani za prevoz manjših tovorov pa je
delal za mojstrski izpit (leta 1926) sin Jože. V Čemažarjevi delavnici so menda
nastale tudi vse Dolenčeve težje tovorne, »furmanske sani« in sani za prevoz
hlodov, »posmojke«. Sani so šle od kolarja h kovaču, da jih je povezal, »oko-
val«. Izročil mu jih je kolar, ki je kovača tudi izbral. »Z Ruparjem so stalno delal
skupej.«
Kovač Franc Rupar (r. ?, t 1929) je postal lastnik hiše v Kapucinskem pred-
mestju (16) s prisojilom očeta Mihaela, poljedelca, leta 1890. (Za njim jo je leta
1929 s prisojilom dobil sin Franc Rupar (r. 1893,1 1963), prav tako kovač.)'" Le-
ta 1892 si je zgradil kovačnico." Po vnukovem'^ pripovedovanju je bil v isti hiši
»ded ene trideset let kovač in potem še oče ene trideset let«. Oba sta bila voz-
na in podkovska kovača. Vse troje Dolenčeve sani za osebni prevoz je okoval
Franc Rupar st., četrte, manjše tovorne, pa verjetno že sin (izdelane leta 1926,
Franc st. je umrl leta 1929). Kovač je pripeljal sani k sedlarju.
Sedlar Janez Tušek (r. 1876,1 1918) je imel svojo delavnico v prvi hiši levo od
Dolenčeve domačije. Po pripovedovanju njegove vnukinje'^ si je 1910. leta ku-
pil hišo prav na začetku Stare Loke in je v njej delal do prve svetovne vojne, ko
Dolenčeva hiša v Stari Loki.
"> Štukl, France: Knjiga hiš v Škofji Loki I. ZAL, Gradivo in razprave 4, Škofja Loka 1981, str. 95.
"  Štukl, France: nav. delo, str. 94.
Rupar, Franc, roj. 1930, strojni ključavničar in orodjar, Titov trg 5 (prej Kapucinsko predmestje
16), Škofja Loka.
" Tušek, Maruša, roj. 1949, ekonomistka. Cesta talcev 1 (prej Stara Loka 2), Škofja Loka.
188     Inja Smerdel
je moral na fronto. Po njegovi smrti je obrt prevzel sin Jože (r. 1905, f 1978), ki
je tako začel delati kot sedlar že s trinajstimi leti. Dolenčeve sani za osebni
prevoz je oblazinil in pobarval Janez Tušek, sedež sani za prevoz manjših to-
vorov pa je oblazinil sin Jože.
»Biže« - domačija J. Koširja leta 1930.
Sani št. 1
Predmet:
sani (dvojne), inv. št. EM 16524.
Material:
les (jesen), železo, žamet.
Mere:
višina 115 cm, dolžina 217 cm, širina 98 cm.
Stanje:
dobro ohranjene; poškodovana in pomanjkljiva sedlarsko izdelana oprema.
Funkcija:
osebni prevoz.
Lastnik:
Franc Dolenc (r. 1867,1 1938), vulgo Doline, veleposestnik, lesni podjetnik,
Stara Loka 2.
Voznik:
Janez Košir (r. 1900), vulgo Marovšk' Janez in kasneje Bižalov Janez iz
»Biž«, Cesta talcev 28.
Izdelovalci:
kolar Janez Čemažar (r. 1867, t 1943), Stara Loka 4; kovač Franc Rupar
(t 1929), vozni in podkovski kovač, Kapucinsko predmestje 16 (Titov trg
5); sedlar Janez Tušek (r. 1876, t 1918), Cesta talcev 1.
»Dolincove« sani iz Stare Loke     189
Čas izdelave:
izdelane so bile konec 19. stoletja, v letih 1890-1900.
Opis:
Sani imajo sestavljene sanice, krivine, ki se končajo v plastično oblikova-
nem polžastem svitku. Spodnji, nosilni del je kovaško obdelan z okrasjem,
ki bi ga lahko označili kot vitičevje. Povzpetje na zadnji sedež olajšuje
stopnička. Zgornji, leseni sedežni del sani, ki po izvedbi spominja na voz
koleselj, je črno pobarvan (oba »oplena« sta pobarvana rdeče); na hrbtišču
190     Inja Smerdel
zadnjega sedeža je napisan monogram FD (Franc Dolenc). Zadnji sedež je
oblazinjen v zelenem žametu. Pod oblazinjenjem je v sedežu predal (za
orodje ipd.). Na levem in desnem ročaju je gumb (za natikanje pregrinjala
za noge). Na sprednjem sedežu sta levo in desno nastavka za laterne. Sani
so brez zavore in toka za bič. Krivine in ves sprednji del sani (od vozniko-
vega sedeža naprej) so novejši (popravilo ?).
»Dolincove« sani iz Stare Loke     191
Sani št. 2.
Predmet:
sani (dvojne), inv. št. EM 16525.
Material:
les Oesen), železo, žamet, usnje.
Mere:
višina 115 cm, dolžina 217 cm, širina 98 cm.
192     Inja Smerdel
»Dolincove« sani iz Stare Loke     193
Stanje:
dobro ohranjene; poškodovana in pomanjkljiva sedlarsko izdelana oprema.
Funkcija:
osebni prevoz.
Lastnik:
Franc Dolenc.
Voznik:
Janez Košir.
Izdelovalci:
kolar Janez Čemažar, kovač Franc Rupar, sedlar Janez Tušek.
Čas izdelave:
izdelane so bile konec 19. stoletja, v letih 1890-1900.
Opis:
je, razen detajlov, enak opisu sani št. 1. Razlike so: sani so brez monogra-
ma; »oplena« sta nepobarvana; pod zadnjim sedežem ni predala; ob zad-
njem sedežu je na desni strani ročica za zaviranje z zavoro; ob sprednjem,
voznikovem sedežu je na desni strani usnjen tok za bič; na sredi sprednje
strani sani je kovaški okras srčaste oblike, ki se konča v nastavku za oje;
sani nimajo mlajših dodatkov ali nadomestnih delov.
194     Inja Smerdel
Sani št. 3.
Predmet:
sani (enojne), inv. št. EM 16526.
Material:
les (jesen), železo, žamet, usnje.
Mere:
višina 116 cm, dolžina 214 cm, širina 98 cm.
Stanje:
dobro ohranjene; poškodovana in pomanjkljiva sedlarsko izdelana oprema.
Funkcija:
osebni prevoz. »Te so ble za takšnga, da se je sam kučiral.« Imeli so jih za
»športiranje«.
Lastnik:
Franc Dolenc.
Voznik:
Franc Dolenc in ljudje iz njegovega sorodniškega in prijateljskega kroga.
Izdelovalci:
kolar Janez Čemažar, kovač Franc Rupar, sedlar Janez Tušek.
Čas izdelave:
v letih 1900-1910.
»Dolincove« sani iz Stare Loke     195
196     Inja Smerdel
Opis:
Sani imajo l<rajše, sestavljene krivine, ki se končajo v plastično oblikova-
nem polžastem svitku v višini nastavkov za vprego. Od tam se v loku nada-
ljuje zaščitni sprednji del sani iz deščic, ki ima na vrhu levo in desno po-
novno polžasta svitka. Na sprednji del je nasajena še žičnata mreža (zaščita
pred snegom izpod konjskih kopit). Za sedežem, ki je oblazinjen v rdečem
žametu in ima predal, je še sedež, kakršni so kolesarski, prav tako oblazi-
njen. Na hrbtišču glavnega sedeža sta usnjena držaja. Sani imajo na spred-
njem, zaščitnem delu dva nastavka za laterne, na desni strani sedeža pa
ročico za zaviranje in zavoro.
Sani št. 4.
Predmet:
sani za prevoz manjših tovorov, inv. št. EM 16527.
Material:
les (jesen), železo, usnje.
Mere:
višina 118 cm, dolžina 236 cm, širina 113 cm.
Stanje:
dobro ohranjene.
Funkcija:
sani »za majhen tovor«, »za v main pelat par žaklov« ipd.
»Dolincove« sani iz Stare Loke     197
Lastnik:
Franc Dolenc.
Voznik:
Janez Košir.
198     Inja Smerdel
Izdelovalci:
kolar Jože Čemažar (r. 1903, t 1984), kovač Franc Rupar (f 1929, ali pa
njegov sin Franc Rupar ml. (r. 1893, j 1963), sedlar Jože Tušek (r. 1905, f
1978).
Čas izdelave:
leto 1926 (natančno datacijo je omogočil podatek, da jih je kolar Jože
Čemažar izdelal za svoj mojstrski izpit).
Opis:
Sani po izvedbi zgornjega dela spominjajo na vozove »zapravljivčke«. Kri-
vine, ki so sestavljene, se prav tako kot pri ostalih saneh končajo v polža-
stem svitku. V sedežu je predal. Sani nimajo nastavkov za laterne, niti toka
za bič, niti zavore. Voznikov sedež in naslonjalo sta bila oblazinjena v usnju.
»Dolincove« sani iz Stare Loke     199
Voznik   -   lastnik   -   sani
Vse odkupljene Dolenčeve sani (razen enojnih za osebni prevoz) je vozil Janez
Košir (r. 1900), vulgo Marovšk' Janez. Pripovedoval je,'" da se je rodil »na fari v
Stari Loki«. Njegov oče je gozdaril za starološko, Strahlovo graščino in fural s
svojim konjem. Stanovanje je dobil v graščinskem Marofu. Družina je imela v
najemu pol hektara zemlje.
Marovšk' Janez je prišel k Dolencu že kot otrok. Po materini rodbinski veji (ma-
ti Janezove matere je bila sestra Jožeta Dolenca) so si bili v rodu. Dolenc je
vzel v hišo poleg njega še njegovega brata (delal na žagi) in obe sestri (eno za
kuharico, drugo za hišno). Janez je postal »Dolincov kučar« (kočijaž, voznik)
leta 1914, s štirinajstimi leti. Takrat, na začetku prve svetovne vojne, je »zman-
kalo moških«. Poleg tega, da je vozil (pozimi s sanmi in poleti z vozovi), je skr-
bel za oba vprežna konja, lipicanca, in če so bile sani med vožnjo potrebne
kakšnega popravila, ga je sam opravil. Dolenca, »gospoda«, je vozil po njego-
vih potih: kupovat les, na poslovna srečanja in na obiske. Z železniške postaje
in nazaj je vozil njegove stranke in poslovne partnerje. Njegove goste je peljal
»dopoldne na petelina, popoldne pa na ribolov«. Rodbino je vozil k maši, na
obiske, na sokolske proslave ipd. Leta 1921 je moral k vojakom. To je bil hkrati
čas, ko je Dolenc kupil prvi avto in najel šoferja. Po vrnitvi iz vojske Janez ni
Voznik J. Košir leta 1915.
i
Košir, Janez, roj. 1900, velik kmet Cesta talcev 28, Škofja loka^
200     inja Smerdel I
več »kučiral« (razen ob redkih priložnostih in le sani za manjše tovore). Delal je
vse, kar je bilo treba: oral, sejal ipd.
Leta 1927 si je iz dolgoletnih prihrankov kupil kmetijo »u Bižah«. Zemljo in hišo
pristave starološke graščine sta si razdelila Janez Košir in še en kupec. Prvi je
dobil hišo in manjši delež zemlje, drugi večji delež zemlje. Marovšk' Janez,
voznik, je postal Janez iz Biž oziroma Bižalov Janez, velik kmet.
Sklep
Iz »Dolincovih sani« razberemo splet odnosov, ki so videti takole:
- Lastnik je naročil sani; njihovo število, izvedba in poseben voznik so bili zu-
nanji znaki njegovega socialnega statusa.
- Lastnik in voznik sta bila sorodnika; voznik je bil njegov hlapec; s prihranki
od plačila za delo, ki ga je opravljal za lastnika, se je z nakupom kmetije po-
vzpel na družbeni lestvici.
- Voznik je sani vozil in jih vzdrževal.
- Lastnik je sani naročil kolarju; plačal mu je njegov del celotnega naročila;
kolar je bil njegov sosed; kolar je delal za lastnika tudi druge izdelke.
- Lastnik je kovaču plačal njegov del celotnega naročila.
- Lastnik je izplačal sedlarja za njegovo delo; pri sedlarju je prevzel dokon-
čane sani.
- Kolar je sani izdelal; zanje je dobil zaslužek; izročil jih je kovaču; kolar in ko-
vač »sta stalno delala skupej«.
»Dolincove« sani iz Stare Loke     201
- Kovač je sani okoval; za svoje delo je dobil zaslužek; okovane sani je izročil
sedlarju.
- Sedlar je sani oblazinil in pobarval; za svoje delo je dobil zaslužek; izgo-
tovljene sani je izročil lastniku; lastnik in sedlar sta bila soseda.
Ob tem se nam vedno znova vrača misel o tesni povezanosti človeka in pred-
metov. Predmeti so resnično bogat vir za proučevanje načina življenja, toda če
jih ne spoznamo v potankosti, ne povedo dosti.
Fotografije: F. Golob
202     Inja Smerdel
Summary
In the article »Dolinc's SIedges« of Stara Loka, four sledges are dealt with. They have been purc-
hased by the Slovene Ethnographic Museum from the descendants of Franc Dolenc, the owner of
the firm dealing in wood, the »Wood Merchants«, in Trata near Škofja Loka. The sledges are con-
sidered to be a unique asset for the museum on account of the following facts: accurate esta-
blishment of source and data on the owner, driver and craftsmen who manufactured the sledges
(the cartwright, smith and saddler), the time of manufacture and the quality of design. Apart from
documentary evidence, the article contains an attempt to establish the relation between the owner,
the manufacturers, the driver and the sledges.