Česko-německé kontakty ve světle antroponymie českých zemí

češki

2015

antroponimi   češčina   jeziki v stiku   nemščina   osebna imena

Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta
(Obvezni izvod spletne publikacije)

Diahroni pogled na češko-nemške stike z ozirom na antroponimijo čeških dežel je razkril najpomembnejše ugotovitve na področju osebnih lastnih imen. 1. Predvsem je obstajal skupni osnovni nabor krstnih imen, ki se je izoblikoval v tesnem stiku češko govorečih prebivalcev z nemškimi prišleki in pod povezovalnim vplivom rimskokatoliške cerkve. V njem so zavzemala pomembno mesto cerkvena imena (npr. Jan/Johannes/Johann, Nicolaus/Mikuláš, Petr/Peter/Petrus, Margaretha/Markéta, Katharina/Kateřina) in nemška imena (Henricus/Heinrich, Albertus/Albert/Albrecht, Ulricus/Ulrich), ki so bila v rabi pri češko govorečih prebivalcih v večji meri le do konca 18. stol. Nasprotno so bila v nemškem okolju sprejeta - resda le v manjši meri - najpomembnejša češka cerkvena imena (Václav/Wenzel, Ludmila, Vojtěch). 2. Razvitejši način identifikacije oseb s pomočjo dvodelnega imena (krstno ime + vzdevek, pozneje dedni priimek - Johannes Schwarz), ki ga je najraje uporabljalo nemško govoreče prebivalstvo čeških dežel že od 14. stol., je vplival in obenem pospešil uvedbo dvoimenskosti v češkem okolju (Jan Kohout), resda le pri moških zastopnikih družine. - Ti tesni češko-nemški stiki so se končali po drugi svetovni vojni l. 1945 z izgonom Nemcev iz Češke republike. Odtlej so v ČR krstna imena nemškega izvora le osamljena, ohranjajo se večinoma le z družinsko tradicijo (oče Karel, sin Karel, podobno Jindřich, Oldřich in druga).

11.01.2018