Varst o in p moc m jnim žrtvam.Letos bo 10. obletnica najvtčjega zločina nad člo-vcšlvom — svclovnc vojnc. Dobra štiri leta jc trajalkrvavi ples in sedaj, ko smo žc v šestem leto takozvane-ga miru, pač ne vemo. ali naj bolj ob/aljujemo onežtlve, ki Irohnijo v ncznnni zcnilji, ali pa one. ki lumed nanii trpijo iti piopadaji* na poslediiab vojno. Ko se je mir zajamčil z raznimi pogodbami, sr> države prevzele tudi obveznost, da skrbijo vsakaza.sebe za svoje vojne žrive, ki so njeni državljani. Invalidsko vprašanje je obvezno za vsako državo in vlado. — Vladc lahko ocenjujemo po lcm, kako danes skrbijo za invalide iri ravno naša vlada v tem pogledu ne kaže potrebne pozornosli in lahko rcčemo, tudi dovoljne člbvečnosti ne. To je žalostno, v marsičem tudi sramotao in scdaj l)i morali vsi pravični zastopniki ljudstva zastavili vsp moči, da sc popravi, kar se še popraviti da. Drugod, in če pogledamo tudi v Avstrijo, ki je bila tedaj v najtežjem položaju, vidimo, da so že iz prvega začetka čislo drugače skrbeli za invalide, kot pa pri nas. Drugod so se v svrho pregleda invalidov postavile poscbne pregledne postaje tako, da so imcli poškodovanci in bolniki vseb vrst pred seboj vcdno zdravnika-špeci jalisla (izvedenca). 1'osebni oddelki so bili za pljučne, srčno, živčno bolne. za obromele. pohabljene in v vseb kočljivih vpiašanjih so tudi postaje oddale svoje izvedeniško nmenje o predstavljencu, pri nas je pa ena in ista zdravuiška komisija odločevala glede vseh mdgorih trpinov in poškodovancev vojne. če se tudi ne oziramo na lo, da so v lakih pregled11 ih komisijab bili tudi slabi zdravniki in med njimi prcdvscm \Vranglovci, ki v rusko-carski vojski nis» imeli nobenega smisla za vzvišeno človečansko in zdrav niško dolžnost, mora biti vcndar vsem očito, da ena ia isla zdravniška komisija ne more pravilno odločali glede vsake bolezni. Poslopanje a priznanimi invalidi jt pri nas sra,r motno in ker so bili prvi počotki reševanja invalidskega vnra.šanja površni in slabi, je oslalo šc vse polno vojnih žrlev brcz pomoči in cfilo- brez priznanja, da .dolguje njim eloveška družba in oržava odškodnino ali vsaj pomoč za posledice vojne škode in trpljenja. Zlasli med našim kmetskira ljudstvom je mnogo invalidov, za katerc se nihče ne briga. Naš kmet je pri~ šel iz vojne ter je takoj vse svoje moči posvetil delu^ V skrbeh in delu ni niti mislil na razne invalidske preglede, delal je in delal, dokler ga niso zrušile posledice vojnih bolezni in ran. Edcn na primer je imel 1918 grižo, dolgo ni občutil nobenih posledic, sedaj se pa naenkrat pojavljajo bolečine in težave v želodcu in črevesih, ki močno znižujejo delazmožnost kmetskega poklica in katere zdravniki spoznajo za posledice prebolele griže. — Drugemu je zopet kroglja prodrla prsni koš zadaj pod lopalico ter izslopila spredaj pred ključnico, neposrcdno polcg prsne kosti. Skozi leta in leta je opravljal vsa kmetska dela, sedaj pa naenkrat občuti prilisk pri srcu in težave pri delu. Zdravnik ugotovi glasen šum nad veliko odvodno cevjo srca, ker je brezdvomno brazgolina zgrabiln ccv ler jo vleče k sebi. Vse težave sicer izginejo po večdncvni mirni legi in zdravljenju, a kdo povrnc temu bolniku stroške za zdravljenje in pa primanjkljaje v delazmožnosti, ki se vedno večajo?! — Težkih slučajev invalidov, ki pa niso priznani ter ne uživajo nobene podpore, bi lahko naved li dolgo vrsto. Zdravniki lahko) dajo iz svoje prakse vse polno izvidov in ugotovikv^o posledicah vojnih bolezni in poškodb. Invalidi, ki niso invalidi, hodiju od zdravnika do zdravnika, zapravljajo kmctije, a zanianj iščejo mesto, kamor bi se lahko obrnili za pomoč. Najmanjše in najnižje zabtevajo, a šc to zaman; invalidske podpore ne potrebujejo, zahtcvajo pa po vsej pravici brezplačno bolniški oskrbo, kakor jih napadejo vonje posledice ter odvrncjo od dela. Poznamo slučaje, ko so se taki bolniki obrnili na pokrajinsko upravo s prošnjo za brez- plačno zdravljenje. čakali so par mescev, potem pa dobili odgovor, da se prošnji sicer ne niore ugoditi, a da se bo zadeva odstopila sodišču, ki bo dalo prosilca uvrsliti v — nadpregledni seznani invalidov. Kakor znano, dolguje vlada invalidom milijnne, izdatke za invalide izpušča iz proračmiov, invalidske zadeve odstopa sodnijam in sedaj se doseže višek krivic nad vojnimi žrtvami s takimi odgovori. GotoYO ni kmetskc občine, kjer ne bi bilo mož, ki trpijo na posledicah vojne, in zato je ravno tako v interesu kmetskega stanu kakor v pomoč in zadoščenje Tojnim žrtvain, de se narodni poslanci z vso vnemo zavzamcjo za to, da sc s zakonom odredi brezplačno zdrav ljenje za one, o kalerih zdravniki izjavijo, da trpijo na poslediceh vojne, a niso tako prcmožni, da bi sami nosili Tse stroškc in izgube vsled zmanjšanc delazmožnosti.