Zu einigen Aspekten des Deutschen als Kontaktsprache des Slowenischen

nemški

2019

dvojezični toponimi   germanizmi   nemški naseljenci   nemško-slovenski jezikovni stik   slovenski izseljenci

Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta
(Obvezni izvod spletne publikacije)

Prispevek obravnava večdimenzionalnost jezikovnega stika med nemškim in slovenskim jezikom, ki se v preteklosti in sedanjosti kaže v izrazito visoki frekvenci stikov, njihovi raznolikosti in intenzivnosti. Stoletja trajajoči stiki pa so predvsem v slovenščini pustili močno razpoznavne sledi.Na Slovensko so se v preteklih trinajstih stoletjih priseljevali nemški govorci različnih slojev: plemiči in duhovščina, obrtniki in uradniki z družinami kot tudi naseljenci kmečkega porekla, ki so se naselili v Sorici (nem. Zarz) in Rutu (nem. Deutschruth) ter na Kočevskem (nem. die Gottschee). Nemci na Slovenskem so leta 1918 v novi državi, skupaj z nemško govorečim prebivalstvom v Apačah, postali manjšina. Jezikovni otok v Sorici se je takrat že asimiliral, kočevarski jezikovni otok, ki je bil tudi največji, pa je bil leta 1941/1942 razpuščen s preselitvijo in kasneje izgnanstvom. Med številnimi avtohtonimi in alohtonimi stičnimi jeziki nemščine je tudi slovenščina. Kot avtohtoni jezik obstaja na jugu strnjenega nemškega jezikovnega prostora, na avstrijskem Koroškem in Štajerskem, kot alohtoni stični jezik pa je eden od mnogih jezikov priseljencev. Selitveni tokovi so se iz slovenskega etničnega prostora začeli v nemške kraje usmerjati že v 2. polovici 19. stoletja. Če opazujemo stik med posameznimi jezikovnimi zvrstmi, je bila slovenščina z diahronega vidika v stiku z vsemi visokonemškimi kronolekti. Z diatopičnega vidika je slovenščina v stiku z južnobavarskimi narečji. Diastratsko gledano pa je kot jezik daja-lec pomembna nemščina dunajskega prostora;tako je bilo pod vplivom stičnega areala stare Avstrije prevzetih izrazito veliko število besed, zaradi konvergence pa v nemščino prevzetih tudi nekaj leksemov iz slovenščine. O intenzivnih medkulturnih vplivih pričajo tudi geografska imena obeh jezikov, saj mnogi nemški toponimi izkazujejo slovenske sestavine in mnogi slovenski nemške. Tudi nemško-slovenski toponimični pari odražajo zgodovinsko in aktualno dvojezičnost.

28.08.2020