Leto LXX Stev. 239 a V Ljubljani, v soboto, 17. oktobra I842 XX Sp«kili izgubah na srednjem odseku in liri Lu-do-kem in Mmenskem jezeru je po poročilih pristojnih berlinskih krogov sovjetska delavnost na teh področjih skoraj popolnoma prenehala. \emei utrjujejo zavzete položaje in se pripravljajo /a nove ofenzive Nasprotno pa je južno bojišče zelo živahno in nemško-zavozniške ar-made so polne dela ter postopom« napredujejo pn predvidenem ofenzivnem načrtu. Zadnje novice iz Stalingradu vedo povedati, da so nemške napadalne čete pod močno tankovsko oporo odstranile sovražna odporna gnezda v severnem siidingrajskeni predmestju ter zavzele več cest, ki so ovirale nadaljnje nemško napredovanje. Ih nastop je sledil silovitemu letalskemu bombardiranju. Razdiralne bombe so padale na industrijske zgradbe in na čudovite utrdbo i/ armiranega betona. Ruski protinapadi so bili od- biti s težkimi izgubami /a nasprotnika. Nemški bombniki so preprečevali promet u« Volgi in v zadnjih 24 urah so uničili dve transportni ladji, nekaj čolnov, druga prevozna sredstva pa težko poškodovali. Prav loko je bil napaden nek zelo dolg tovorni vlak. Nemški lovci, ki so ščitili bombnike, so sestrelili 21 sovjetskih bombnikov. V nemških krogih poudurjajo, da je razmerje med nemškimi in sovjetskimi letali v zadnjih treh mesecih 21 sovjetskih letal proti enemu nemškemu. Sovjetsko letalstvo je vsak dan manjše. Opaža se. da morajo Sovjeti zlasti ponoči uporabljati zastarela in kaj počasna letala. Berlin. 16. okl. AS. Protiletalska obramba in nočni lovci so sestrelili 21 sovražnih letal, ki so ponoči napadla Porenje ter kar nn slepo metala l)oinbe nn nekatere kraje, kjer je bila povzročena le neznatna škoda. Odločilni naskok na Stalingrad? Trieslo. 16. okt. II Piccolo« poroča: Vsi nemški lopovi pri Stalingradu (več sto topov v>eh vrst), so včeraj zjutraj začeli s silovitim bombardiranjem severnegn dela mesta. Ali je to priprava na splošni odločilni naskok? Na lo ni mogoče točno odgovoriti, lahko pa se reče. ihi so nemške čete danes prvič uspele vdreti v sne stalingrajskih industrijskih četrti, ki so jili boljševiki doslej najbolj divje branili. Prvič >-o nemške čete premagale strahotno oviro, ki so jo predstavl jale tovarne »Spurtnkot. Niso še v celoli zasedene, toda Nemci so jih dokončno obkolili, tako tla so branilci velikih industrijskih /gradb ločeni od Volge in ne morejo več sprejemati nikiike pomoči. To mora seveda po- odpora. V Berlinu konec bilke za zad- meniti konec njihovegu predvidevajo, da mora biti nje sovjetske četrti v severnem Stalingradu v prihodnjih dneh kojti bitka jc taktično /r dolgo dobljena ne more pa se še točno reči. koliko časa bo trajala zadnja taktična faza. ker jc Hitler poveljniku nemških sil v Slalingradu ukazal, naj ne žrtvuje niti enega človeka več, kakor jo potrebno. Novi boji. ki so se začeli včeraj. dokazujejo, da namerava nemško poveljstvo končati bitko prod nastopom hudega mra-za. Novi uspehi so velikega pomena / o/ir«m na značaj tc bitke v razvalinah razbitega Slalingrada. Napoved bodočih dogodkov v Kavkazu Rim. 16. okt. AS. General Ambrogio Bollati piše v Piccolu o kavkaški vojni in pravi, da se bodo pozimi lahko nadaljevale operacije v smeri proti vrelcem v Batumu, izvajale pa jih bodo v glavnem planinske čete tudi na zahodnem in srednjem odseku. Premagati bodo morale vsekakor velike težave, ki jih predstavlja zemljišče na zahodnem odseku posebno zaradi razsežnosti prostora in zaradi nezadostnih prometnih zvez na srednjem odseku, ki 60 na vzhodnem odseku manjše, pač pa je zato tam daljša obala. Brez dvoma se ho sovjetska armada srdito upirala, da bi zabranila ali vsaj zavlekla zasedbo v-rclcev v Batumu. Istočasno pa bo dosežen cilj onesposobiti petrolejsko središče Baku, ne da bi bilo treba to področje dejansko zasesti, ampak že s prekinitvijo plovbe po spodnji Volgi z zasedbo Mahaš Kabc, kakor tu li z letalstvom, ki bo preprečevalo promet v Kaspiškem morju ter porušilo petrolejske naprave v Bakuju. 1 \\ Italijanski strokovnjaki v Romuniji Bukarešta, 16. okl. AS. Semkaj je prispelo odposlanstvo italijanskih strokovnjakov za poljedelsko bonifikacijo pod vodstvom g. Pram-polinija. , Promet med Bolgarijo in Turčijo Sofija, 16. okt. AS. V Sofijo je prispel generalni ravnatelj turških železnic, da bi z Ih>1-gorskimi oblastmi uredil vprašanje potniškega in blagovnega prometa med Turčijo in Bolgarijo ter med Turčijo in drugimi evropskimi državami onstran Bolgarije. Ameriške pomorske izgube Buenos Aires, 16. okt. AS. Iz Washingfona se je izvedelo, da je prišlo v severnoameriškem tisku do velikega preobrata. List svari javnost pred optimizmom glede razvoja dogodkov na Salomonskih otokih. Mornariško ministrstvo je istočasno objavilo, da znašajo izgube severnoameriške mornarice do danes 15.4-2"š mož in sicer 4259 mrtvih. 1433 ranjenih in 9711 pogrešanih. Atlantska karta v praksi Lorenzo Martjues, 16. okt. AS.Ju/nonfriški časopisi poročajo o strogih ukrepih proti vsem Evropcem na Rode/.iji. ki t. nočejo ipriseči zvestobe angleškemu kralju. 2. nočejo obleči vojaške uniforme. 3. se nočejo boriti v angleški vojski. Očividno je atlantska karta prispela tudi na Rodezijo in jo tamkaj že začenjajo izvajati. Na ljubo štirim Rooscvcltovim svoboščinam morajo Evropci. živeči na Rodeziji. naj so kakršne koli narodnosti, izbirati med koncentracijskim taboriščem in zaplembo imetja ali pa med častjo prostovoljno se boriti in umreti za angleškega kralja. Napetost v Iraku Ankara, 16. okt. AS. Nenadni prihod angleškega ministra za srednji vzhod. Caseva. v Bagdad in zbiranje angleških čet v raznih središčih Iraka jo vsekakor znak sedanje nevarne napetosti v Iraku. Izvedelo se je med drugim, da so angleške oblasti zasegle vsa zdravila, tako da zdravila popolnoma manjkajo in nujna prošnjft iraških zdravstvenih oblasti na ameriški Rdeči križ za dobavo zdravil je ostala neuslišana. Angleški vojni izdatki Lisbona, 16. okt. AS. Po zadnjih statistikah so narasli angleški vojni izdatki, ki so julija leta 1940 znašali 6.500.000 šterlingov na dan, v septembru šterlingov na 1042 dan. na povprečno 16 milijonov Etazkrinkanje novozelandskega divjaštva Rim, 16. oklobra. AS. Polkovnik Melvin Mass, član novozelandske zbornice, jc v svojem govoru, ki ga je imel v \Vellingtonu, takole označil vojno cilje združenih narodov: 1. Japonsko je treba spet postaviti nazaj na primitivno stopnjo zasužnjene države. 2. Iz Nemčije narediti narod brez vojske. Napadalna sredstva italijanske mornarice v Sredozemskem morja. 3. Iz Italije narediti državo, ki bi imela vsaj videz časti. Polkovnik Mass je še dodal, da morajo narodi, ki govore angleški jezik, ostati tudi še potem, ko bo sklenjen mir, oboroženi in tesno povezani med 6oboj. da ohranijo nadzorstvo nad svetom in preprečijo kakršen koli ozemeljski ali politični 6popad. Dejstvo, da so takšne grozotne stvari mogle biti spregovorjene v novozelandskem kongresu, dokazuje, kakšna jo miselnost v tem parlamentu, ki je v resnici zbor rejcev krav in konj. Besedo polkovnika Massa povedo tudi, kako si anglosaške ljudske množice razlagajo atlantsko pogodbo in kakšno je resnično duševno razpoloženje anglosaškega barbara za plesnima izložbama Londona in Washingtona. Prostaška žalitev ltd.1 i j e ne more niti najmanj prizadeti našega velikega tisočletnega naroda, ki je bil toliko stoletij svetilnik sveta. Žalitev pa poleg tega tudi dokazuje velikansko nevednost teh konjerejcev in teh novozelandskih mesarskih industrijalcev, ki prav dobro vedo, da Rim obstoji, verjetno pa ne vedo. da 6ta v zgodovini obstajali Benetke in Firenza, ter sodijo vse po svojih kmetih. Vsekakor pa italijanski narod iz takšnih anglosaških izjav spoznava, kdo 60 njegovi sovražniki i.u se mu zato ni treba preveč čuditi, da so bili Avstralci in novozelandski vojaki zmožni tako divjaških dejanj, najmanj pa se mu ni treba čuditi nad potapljanjem bolniških ladij in nad bombardiranjem civilnega prebivalstva. Anglosaški divjak je vreden sovjetskega barbara. Edina razlika med njima je, da prvi nosi ovratnik, drugi pa še no. Slovesna' sv. maša v stolnici za pok. dr. Natlačena Ljubljana, 16. oktobra. Pokojnega bivšega bana dr. Marka Natlačena so danes v jutranjih urah prepeljali z Zal, kjer ga je te dni kropilo hvaležno ljudstvo in se po-lavljalo od svojega voditelja, v stolnico. Tu so ga postavili v zaprti krsti na katafalU, na katerega so položili lep družinski venec ter venec Visokega komisarja, ki ga je ]>oložil v imenu njegove nekdanjo rezidence, ob stran pa še več vencev njegovih velikih in užaloščenih prijateljev in ustanov, ki so izgubile svojega velikega podpornika. Častno stražo so mu postavili katoliški akademiki ter stražniki od Kraljeve kvesture. Takoj v jutranjih tirali so meščani začeli trumoma prihajati v cerkev in se z molitvijo poslavljat od preljubljenega bana, žrtve tako strašnega zločina. Vsakemu so o ros i oko, ko /. blagoslovljeno vodo zadnjikrat j>oškropi velikega pokojnika sredi stolnice v krsti, obdani s cvetjem in svečami. Ze pred deseto uro so napolnili cerkev, kjer je bilo nato žalno cerkveno opravilo za voditeljem katoliških Slovencev. Sveto mašo zadušnico je opravil prevzv. a. škof dr. Gregor!i Rožmnn oh asistenci generalnega vikarja Nadraha ter kanonikov Ši-.nenea. Kraljica. Gogalo in Koretiča. V prvih vrstah ob katafalku |o sedela užaloščena družina pokojnikova ter najožji prijatelji njegove družine. Nato pa smo videli skoraj vse predstavnike Ijub- Ljubljančanom v opozorilo: Komunistični eksponenti pobirajo pri nekaterih strankah prispevke za partizane pod krinko prispevkov za protikomunistične prostovoljne oddelke. - Ljubljančani, ne nasedajte! ljanskih kulturnih in gospodarskih ustanov in uradov, ki jim je |>okojnik kot voditelj stal vedno kot podpornik ob strani, ali pa jim je kot bivši ban bil vedno blagohotni vrhovni šef. V posebno velikem številu smo videli njegove uradnike ter njegove tovariše iz vrst slovenskega katoliškega starešinstva ter njegovih sodelavcev na javnih poljih. Mladina so je v veliki meri odzvala molitvi za pokoj njegove duše ter s tem pokazala, kako je ljubila njega, katerega delo čaka nadaljevalcev. Vsa cerkev je bila [>olna večinoma moških, ki so bili vsi njegovi prijatelji in sodelavci na katerem koli polju že, ali pa hvaležni za njegovo iK)btido in dobroto, ki jili je toliko delil v življenju. To ljudstvo je prišlo resnično jiosloviti se od velikega in dobrega človeka ter pomolit za njegovo dušo, jc s pobožnostjo sledilo sveti daritvi, pri kateri je pel zbor ljubljanskih bogoslovcev lep Premrlov »Requiem« pod vodstvom regens chori prof. Snoja. Po končahi sveti maši zadusnlci jo prevzv. gos|>od škof opravil še slovesno Libero v cerkvi. Tako se je končala slovesna sveta maša zadušnica za velikim pokojnikom, katerega telo leži sedaj v krsti na katafalku sredi naše stolnice. Ljudstvo pa se ni takoj jio končanem opravilu razšlo iz cerkve, temveč se je jKunikalo h katafalku in kropilo bivšega vrhovnega zastopnika Slovenije, uomrjenega od zločinčeve roko. Gorečo molitev pošilja to ljudstvo oh njegovi krsti v nebo, nai spregledajo zaslepljeni in naj Bog njegovo veliko žrtev obrne v dobro naroda, za katerega ie pokojni dr. Natlačen živel, delal neumorno in vestno kot malokdo ter zanj tudi — umrl. Lrubliana v žalnih zastavah Ljubljana, 16. oktobra. Ljubljansko meščanstvo je jiokazajo na viden način, kako so zgraža nad strašnim zločinom, katerega žrtev je postal bivši ban g. dr. Marko Natlačen. Sa j se Ljubljančani dobro zavedajo, da pokojni dr. Marko Natlačen ni skrbel samo za deželo, temveč je skrbel tudi za glavno mesto Ljubljanske pokrajine — Ljubljano. Pokojni brni jo v obilni meri pospeševal v mestu slasti šolstvo, saj je najbolj viden dokaz za to krasno gimnazijsko poslopje za Bežigradom, skrbel je v polni meri za urad-ništvo bivše banovine, ki jc v pretežni meri stanovalo v Ljubljani, skrbel je zu razne ljubljanske ustanove in naprave, nudil je ljubljanski mestni občini vso pomoč in podporo pri njenem prizadevanju. Na skrbi so bile pokojnemu dr. Notlačcnu take ustanove, kakor gledališče, muzej Narodna galerija, razne Športne naprave in podobno. Umevno je torej, da so Ljubljančani v veliki meri občutili globoko hvaležnost do poko jnegii dr. Natlačena, ki je sam postal, dasi rojen na deželi. |>ravi Ljubljančan, ki jo živel med nami in delal med nami. Zaradi toga je zadoščal jvoziv in Ljubljana se je že zagrnila v črnino. Skoraj z vseh hiš so znvihra!le žalne zastave, celo z najbolj preprostih na robu mesta, enako pa seveda tudi z vseh palač in poslopij v sredini mesta. Tako je vse mesto na viden način pokazalo, da globoko žaluje za svojim velikim someščanom in svojim dobrotnikom in pospeševateljeiu! Žrtve komunistov št. J oš t nad Vrhniko, 14. oktobra. V vasi Butanjevi so živeli ljudje mirno življenje dolgo časa. Partizani so zahajali večkrat v vas že pozimi. Z je/.o in srdom so vedno gledali družine, ki so bile partizanom trn v peti zaradi verskega in slovenskega prepričanja, med njimi zlasti dobra StarkeŽeva družina. Ker jih nobena grožnja ni mogla premakniti od njihovega prepričanja, so partizani hoteli s puško končati neljulio Starkeževo (Kor.čanovo) družino in nekatere druge ljudi, ki so niso hoteli pokoravati partizanskim hudičem. Meseca julija jo nekaj ljudi moralo bežati iz domače vasi. Družina Končan, po domače Slar-keževi, se je rešila z bogom. Kmalu so Starkeževi prišli v št. Jošt. Kor so imeli na domačem polju v Butanjevi še precej nepospravljenih poljskih Kdor podpira komuniste z denarjem, je sokriv strašnega krvoprelitja, so-kriv tisočih zločinov nad Slovenci! jiridelkov, so večkrat šli domov na delo. Za lo so zvedeli partizani. Dne 14. oktohra so bili Starkeževi spet doma na polju, kjer so kopali krompir. Partizani so prišli v gozd nad njivo, kjer so čakali ure, ko bodo šli Starkeževi h kosilu. Mati je odšla že ob 11 kuhat, otroci France, Francka in Micka pa so šli domov opoldne. Ko so odhajali z njive, so se partizani spustili iz gozda in šli proti vasi. Francka jih je zagledala In takoj obvestila domače v hiši. Vsi Starkeževi so zbežali, mali in Francka v eno. France in Micka v drugo smer. Sodem partizanov, med katerimi so bili Sečnik Peter, po domače Rekarski Peter iz Butanjeve, in Cirilova Slava, 18 leluo dekle z Lavrovca, jo teklo za materjo in Francko. S ponovnimi streli so ranili Francko v roko. dočim je mati ostala nepoškodo- Kdor sočustvuje ali zagovarja komuniste ali komunistično »osvobodilno fronto«, je soudeležen pri umorih, je kriv tolikih komunističnih zločinov! vana. France in Micka sta bežala proti Jurjevi hiši. Ta jx>t je bila za nju usodna. V bližini Jur-jeve hiše, kjer je bil 4. avgusta od partizanov ubit gospodar, je čakal v zasedi 20 letni Sedej Jakob, bivši hlapec pri Dolinarju v Butanjevi. S strelom je ubil oba, Franceta in Micko. Prvi je bil takoj mrtev, Micka je umrla eno uro kasneje. Najbolj žalosliio je. da pri zločinskem delu sodelujejo partizani iz domače vasi. Ali ni borba proti ubijalcem fx>štene slovenske mladine nujna? Na boj proti terenskim partizanom, kakor tudi proti vsem njihovim opornikom v mestih, trgih in vaseh. 4. avgusta sta bila ustreljena v Butanjevi tudi Demšar Janez, jx> domače Jurjev Johan, in Trček Janez. Oba družinska očeta. Kdor molči ob tolikih zločinih komunistov, si nakopava strašno odgovornost soudeležbe z molkom pri prelivanju krvi nad lastnimi brati! Pravila Združenja šolnikov Ljubljanske pokrajine Končan Frane in Končan Marija n Butanjeve, ■streliena od komunistov sredi dela na polju Ljubljančani! - Pomagajte pri zasledovanju zločincev! To je vaša narodna in človečanska dolžnost! Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino je odobril pravila Združenja šolnikov Ljubljanske pokraijnc, ki se glase: Cl. 1. Združenju šolnikov Ljubljanske pokrajine je naloga pospeševati delovanje šole in javnih knjižnic, sporočati Visokemu komisarju vse, kar zadeva zboljšavo ustroja in poslovanja šolstva, sodelovati s pristojnimi oblastvi za spopolnjevanje šole v okviru novega nravstvenega in političnega reda in delovati za kulturno, nravstveno in gmotno podpiranje svojih članov. Za dosego tega namena Združenje lahko: a) sklicuje sestanke, na katerih se obravnavajo šolska in didaktična vprašanja; b) ustanovi svojo knjižnico in po okolnostih svoj list; c) organizira poučne zlete in potovanja; d) skrbi za zdravniško in gospodarsko pomoč članom (ustanove, olajšave za potovanje in za bivanje itd.). Cl. 2. Združenje šolnikov združuje svoje člane v tele odseke: 1. univerzitetni profesorji in docenti in privatni docenti; 2. univerzitetni asistenti in lektorji; 3. knjižničarji državnih knjižnic in javnih ustanov; 4. profesorji gimnazij, učiteljišč in srednjih strokovnih šol prvega reda; 5. učitelji meščanskih šol in strokovnih šol drugega reda; 6. šolski nadzorniki, učitelji ljudskih šol, otroških zavetišč in otroških vrtcev. V ustreznih odsekih so včlanjeni tudi upokojenci posameznih strok. Čl. 3. Delovno področje vsakega posameznega odseka se določi v posebnem pravilniku, ki se izdela v smislu teh pravil. Čl. 4. Članstvo se pridobi po prošnji na posebnem obrazcu, ki jo sprejme predsedstveni odbor. Če ne nasprotujejo posebne okolnosti, so že samo po sebi člani Združenja člani odsekov naslednjih združenj Ljubljanske pokrajine, spojenih v Združenju z naredbo Visokega komisarja z dne 2. maja 1942-XX št. 153: 1. Jugoslovenskega profesorskega društva; 2. Združenja meščanskošolskih učiteljev kraljevine Jugoslavije; 3. Jugoslovenskega učiteljskega združenja in 4. Društva jugoslovanskih bibliotekarjev — sekcije v Ljubljani. Tudi ti pa morajo vložiti prošnjo po prvem odstavku tega člena in v njej navesti združenje, kateremu so pripadali. Čl. 5. Članstvo se izgubi: 1. z ostavko; 2. £e se ne plača članarina več ko šest mesecev; 3. če je prenehala služba; 4. z izključitvijo po sklepu predsedstvenega odbora. Cl. 6. Organi Združenja so: 1. predsednik; 2. predsedstveni odbor; 3. skupščina; 4. nadzorstveni odbor; 5. glavni tajnik. Čl. 7. Predsednika imenuje Visoki komisar; ostane na svojem mestu tri leta in se lahko ponovno imenuje. Predsednik a) zastopa Združenje polnoveljavno; b) sklicuje predsedstveni odbor in skupščino članov ter jima predseduje; c) predlaga Visokemu komisarju glavnega tajnika za imenovanje; d) imenuje zaupnike šestih odsekov; e) odo-bruje imenovanje skupinskih vodij; 1) sklicuje, če smatra to za potrebno, splošne in delne sestanke članov za pretres vprašanj, ki so vredna posebne pozornosti, in sporoča njihove sklepe pristojnim oblastvom. Čl. 8. Predsedstveni odbor je sestavljen iz predsednika Združenja, zaupnikov šestih odsekov in glavnega tajnika. Predsedstveni odbor je posvetovalni in odločujoči organ Združenja. Skliče ga predsednik najkasneje v tretji tretjini vsakega meseca, v kateri je pouk. Predlaga proračune in zaključne račune Združenja. Sklepa o sprejemanju in o izključevanju članov. Pomaga predsedniku in ga podpira pri vzporejanju delovanja šestih odsekov. V sejah predsedstvenega odbora poročajo zaupniki o vprašanjih, ki so bila obravnavana na sestankih skupin. Čl. 9. Skupščina je sestavljena iz članov šestih odsekov. Skliče jo predsednik Združenja v prvi tretjini meseca decembra vsakega leta. Skupščini je naloga: a) odobravanje proračuna in zaključnega računa Združenja; b) odobravanje poročila predsednika; c) volitev nadzorstvenega odbora; d) pre*»esanje drugih predmetov, postavljenih na dnevni red. Čl. 10. Nadzorstveni odbor je sestavljen iz treh članov, ki jih izvoli skupščina; ostane na svojem mestu tri leta in se lahko ponovno izvoli. Naloga mu je nadzorovati upravno poslovanje Združenja in poročati skupščini o opravljenih pregledih. Čl. 11. Glavnega tajnika imenuje Visoki komisar na predlog predsednika Združenja. Glavni tajnik je predsedniku na pomoč pri vseh poslih njegove pristojnosti in ga nadomestuje v poslih redne uprave, če je predsednik začasno zadržan ali ko njegovo mesto do imenovanja novega predsednika ni zasedeno. Spisuje zapisnike o sejah predsedstvenega odbora in skupščin. Čl. 12. Zaupnike šestih odsekov imenuje predsednik, odobruje pa Visoki komi ar; na svojem mestu ostanejo dve leti in se lahko ponovno imenujejo. V primerih hudih nravstvenih, političnih in disciplinskih pregreškov jih sme Visoki komisar odstaviti. Čl/ 13. Zaupniki načelujejo svojim odsekom, katerim imenujejo skupinske vodje, ki jih odobri predsednik. Za svoje delovanje so zaupniki odgovorni predsedniku in predsedstvenemu odboru. Čl. 14. Po eno skupino sestavljajo: 1. člani, ki pripadajo isti univerzitetni fakulteti; 2. univerzitetni asistenti; 3. univerzitetni lektorji; 4. nameščenci posamezne knjižnice; 5. nameščenci iste ali v izjemnih primerih več šol iste vrste. Čl. 15. Vsaki skupini načeluje po en skupinski vodja, ki ga imenuje zaupnik zadevnega odseka, odobri pa predsednik. Skupinski vodje ostanejo na svojem mestu eno leto in se ne morejo ponovno imenovati, preden ne minejo tri leta od preteka mandata. V primerih hudih pregreškov jih sme predsednik odstaviti. Čl. 16. Skupinski vodje skličejo v prvi tretjini vsakega meseca, v katerih je pouk, svoje člane, da pretresajo z njimi didaktična in organizacijska vprašanja, ki se tičejo njihovih strok. Čl. 17. Zaupniki skličejo v drugi tretjini vsakega meseca, v katerih je pouk, svoje skupinske vodje, ki poročajo o vprašanjih, katera so bila obravnavana na sestankih skupine. Predsedniku je dano na izvoljo, da skrči število skupinskih sestankov in sestankov odsekov, kjer se mu zdi to po posebnih okolnostih umestno. Cl. 18. Imovina Združenja sestoji: 1. iz rednih dohodkov, to je vpisnine in letne članarine; 2. iz imovine združenj iz člena 4. teh pravil; vendar ostane ta imovina pridržana svojemu prvotnemu namenu; 3. iz podpor in daril. Čl. 19. Vpisnina se plačuje ob sprejemu, letna članarina pa do 15. februarja vsakega leta; zneska določi za vsako leto glavna skupščina, prvič pa ju določi predsednik. Oproščeni' so plačila vpisnine člani združenj iz člena 4, teh pravil. GOSPODARSTVO Inženirska fakulteta v Triesteju. Uradni list v Rimu priobčuje zakon o ustanovitvi Inženirske fakultete, pomorska in mehanična sekcija pri Kr. vseučilišču v Triesteju. Letni prispevek države za fakuteto bo znašal 1.178.320 lir. Konzorcij izvoznikov konoplje iz Italije predlaga na glavni skupščini delničarjev likvidacijo družbe. Italijansko - hrvatski gospodarski razgovori Dne 10., 11. in 12. t. m. 60 6e sestali v Veneziji zastopniki italijanskega ministrstva za zamenjavo in valute in hrvatskega ministretva za trgovino in industrijo za prijateljsko izmenjavo misli v okvirju obstoječih sporazumov. Na koncu razgovorov, ki 60 6e vršili v duhu polne prisrčnosti razumevanja obojestranskih interesov, je predsednik 6talne italijansko-hrvatske komisije grof Volpi di Misu-rata sprejel obe vodji delegacij in sicer generalnega ravnatelja Ricciadija ter generalnega ravnatelja Cabasa, ki 6ta mu poročala o poteku ^iela. Jožef Lobel Povest o insulinu Kitajsko narančo lahko pri priči zaužije, kadar čuti, da jc bilo zdravilo premočno, da je kri utrpela preveč sladkorja. Ni izključeno, da so se pri vbrizgavanju Zuelzerjevega .ocomatolii' dogajali prav takšni pojavi in gnali profesorja v domnevo, da je njegovo zdravilo onečiščeno. Potlej bi pa to ne bila navadna nezgoda, kakršni se skoraj noben raziskovalec ne more ogniti — vzemimo samo dogodivščino s sestradanimi konji, ko jo je po-niglavost materiala profesorju tako zagodla. Da je bil profesor takrat, ko so mu prvič poslali dovolj žilez, dobil same izžele, same prazne žleze, je bila pač smola in še nekam smešna povrhu. Zdaj se je pa začela — ravno narobe kakor v staroveškem gledališču — tragedija za veseloigro. Zakaj ali bi ne bila mar to res tragedija, če bi bil profesor, ko je srečno ugnal toliko najrazličnejših in zoprnih ovir in težav, svoj preparat res že popolnoma dodelal — pa bi tega sam ne vedel? Res je mogoče, da je bilo tako; in nič posebno čudnega ne bi bilo. I udi stari svetopisemski Noe si bržčas ni znal ra/jasniti, zakaj ga je vino, ko ga je bil pravkar iznašel, tako hudo upijanilo. Ilotel je biti samo dobre volje, pa je jK>stfl! pijan, »intoxicated«, kakor rečejo dandanes Američani, to se pravi zastrupljen. Da je bil Noe kemik, bi bil tudi on mislil, da je vino zastrupljeno, da je v njem kakšna primes, ki ga onečišča. Misel, da je vino samo — premočno, taka mi«el se kemiku bržčas ne bi bila zlepa porodila! Vsaj prolesorja Zuelzerja in njegovega tovariša niso obhajale 6lične misli, ko 6ta opazila nerazveseljive součinke svojega zdravila. Ni jima prišlo na um, da utegne biti sok čist in da ga je treba samo v manjših obrokih vbrizgavati. Zato 6ta ga rajši še temeljiteje čistila in zdelo se jima je, da bosta to najusnešne|e dosegla, če ga bosta še večkrat in še skrbneje precejala kakor dotlej. Profesor ie pa vendarle prav slutil, da gre 6amo še za neko malenkost, ki jo je treba spraviti s sveta, da bo potlej svoje zdravilo vendar že dal zdravnikom in bolnikom v splošno rabo. Ko je tiste dni 6pet pieal dr. Wellerju — »docu«, ki se je bil med tem moral že zdavnaj vrniti v Cleve-latid — je bil zato hudo samozavesten. Samo še par tednov dela, mu je pisal, pa 6i bo njegov preparat utrl pot med ljudi. Po delu tolikih let, je tnenil, teh par dni pač nrč ne pomeni; zato bi rad svoje zdravilo še kar najskrbneje očistil sleherne, še tako majhne pegice, preden ga da v promet. Poslednji lošč bi mu še dal, rekel bi, poslednji ubrus. Tistikrat mu je doktor Weller brzojavno odgovoril: Banting s torontske univerze vas prehitel stop objavil pravkar uspelo pripravljanje pankreaso-vega soka stop nič ne marajte vaša slava zato ne bo prikrajšana. Po tolikih letih dela je vendar prav teh par tednov odločilo. Jutranji li6ti 60 prihodnje jutro z debelimi črkami objavili brzojavke: Američani so odkrili zdravilo za sladkorno bolezen! Kakor poročajo iz Toronta v Kanadi, se je raziskovalcem tamkajšnje univerze Bantingu, Mac-ieodu in Bestu posrečilo sestaviti zdravilo za sladkorno bolezen. Pridobivajo ga iz tako imenovanih otočičev živalskih trebušnih slinavk; imenuje se insulin. »Halo, doc! Kdaj greste?« »Jutri!« je kriknil doktor Weler in pognal avlo, zakaj prav za prav takrat je dvignil stražnik roko. In res: drugi dan, 15. aprila 1932, naj bi odrinil v Evropo. Končno, končno 6e mu je vendarle izpolnila želja! Že leta in leta je hrepenel po tem. Toda zmerom znova ga je zadržalo delo in... njegovi bolniki. Prijatelji so 6e že norčevali iz njega in ga dražili, da zaradi sladkorne bolezni... drugih ljudi, ne svoje, ne more na pot. Toda zdaj mu ne bo nihče več oponašal, zakaj jutri po napočil veliki dan Jutri! A zaradi tega ne bo današnji dan pač nič manj »velik*, velik sicer 6amo, kar se dela tiče. Zakaj v milijonskem mestu človek ni kar tako eden izmed najbolj iskanih zdravnikov, morda celo najbolj zaposleni specialist za diabetes, in pošteno vroče mu bo še, preden bo toliko bolnikov za tako dolgo oskrbel še s poslednjimi zdravniškimi predpisi. In zategadelj se jc doktor še posebno jezil, da se je prav danes tako po polževo pomikal na-prej. (Dalje.) Delo v oktobru Ljubljana, oktobra. Oktober je tisti čas, ko se gospodarji, zlasti pa gospodinje, prično s skrbjo ozirati v svinjake in izbirati one prašiče, ki jih nameravajo do zime še izpitati, tako da bodo dali zahtevano količino mesa in masti. Letos bo težava z nakupom krmil, ker gre vse žito v glavnem z« prehrano ljudstva, svinjerejci pa si morajo torej pomagati z doma pridelanimi krmili. Najprej naj vslja skrb takozvanim pršut-nikom. To so b do 9 mesecev stari prašiči, ki smo jih krmili čez leto in ki morajo tehtati 90 do 120 kg žive. teže. Te prašiče prodamo mesarjem, ki jih uporabijo za meso. Slanine nimajo mnogo, pač pa imajo dosti mesa, ki je zelo dobro, ker je maščoba po njem enakomerno razdeljena. Pršutnike prav za prav vedno pitamo, že takoj, ko so odstavljeni od svinje. Meso uživamo takoj, ni pa uporabno za klobase in salame, vsaj v tisti mori ne, kakor od člrugih, starejših prašičev. Prašički zelo hitro rastejo in zato jim moramo dajati poleg krompirja, korenja, ječmena in koruze tudi take snovi, ki imajo dosti beljakovine kakor mleka, otrobov, ribje moke, lanenih tropin, graha, fj; žola in podobnega. V začetku jih krmimo tudi z deteljo, kateri dodajamo žitni zdrob in la-nene tropine Tako pitoni prašiči dosežejo lepo težo in dajo dovolj mesa. Drugi prašiči so špelmrji, ki jih pri nas največ gojimo. To so eno do poldrugoletni prašiči. Pri domači reji vzamemo »spomladance« ali »jesence« ter jih čez leto krmimo z obsežnimi krmili, kakor s peso, s korenjem,_ fižoltj-vimi luščinatni, z ensilažo, od spomladi dalje pa z zeleno krmo, dodajamo pa tudi oblode, lo je žitnega zrnja, krmilne moke ali drobnih otrobov ter kakih 10% beljakovinastih krmil. Sedaj morajo biti taki prašiči težki olioli 90 do 100 kg ter jih sedaj začnemo pitati. To traja okoli 3 mesece. Za pitanje pride v poštev krompir in nftkaj korenja ter kak, kilogram žitnega | zrnja, pozneje, ko dosežejo 150 kg, pa poldrug kilogram. Najboljša za pitanje je koruza, moramo pa jo vsaj nekoliko nadomestiti z ječmenom, kur da bolj čvrsto mast. V treh mesecih morajo doseči pravilno pitani prašiči špeharji 165 do 200 kg Ti prašiči dajo obilno lepe slanine, pa tudi okusnega mesa, ki je siposobno tudi za suhe mesnate izdelke. Tretje vrste prašiči, ki jih tudi pitamo, so stare, izločene plemenske svinje in rezani plemenski merjasci. Tudi stari prašiči se dajo izvrstno porabiti za mast. Merjasec mora biti kaikih 5 mesecev pred zakolom rezan. Meso starega merjasca ali izločene svinje je res nekoliko bolj trdo, toda prav tako okusno in tudi mast prav nič ne diši. Take izločene plemenske živali moramo kake tri mesece pasti na mladih deteljah. Potem jih začnemo pitati in sicer s krompirjem in kolerabo, dodajamo pa zdrob koruzo, ječmena in krmilne moke. Tako pitane izločene plemenske živali dado prav dosti mesa in masti. Pri pitanju prašičev je glavna snažnost posode, krme in korita. Prašiči morajo imeti suha in dobro nastlana ležišča in pa predvsem mir. V miru žival boljo prebavlja ter hrano bolje izkorišča. Hrano dajemo prašičem bodisi kuhano, surovo ali poparjeno. Krompir je najbolje popariti, oblodo pa dajemo surovo, peso in koren je dajemo surovo in zrezano. Najboljše je, če zjutraj in zvečer pitamo s kuhano hrano, predipoldno in popoldne pa surovo. Dajemo hrano vedno ob točno določenem času, ker se prašič navadi na red. Kuhaimo predvsem na gosto, piiamo pa bolj s hladno hrano, kakor s toplo, ker če se prašič navadi na toplo hrano, potem ne mara. dosti za hladno. Prašiče, ki jih pitamo, tudi večkrat tehtamo, da vidimo, kakšen uspeli imamo. Izkoristiti moramo prav vse: žitne, mlinske, kuhinjske in mlečne odpadke ter pazimo, da ta hrana ne splesni in ne prične, gniti. Tako bomo imeli pozimi, ko bomo klali, lepe uspehe ter*bomo z našimi prašiči zadovoljni &\o£ate novica Koledar Sobota, 17. oktobra: .Marjeta Alakok, devica; Hedviga Poljska, kraljica in vdova; Florencij, škof;-Andrej, mučenec. Nedelja. 18. oktobra: misijonska; Luka, evangelist; Trifonija, sveta žena; A6k!epijad, škof in mučenec. Novi grobovi -f- V Ljubljani je umrl gospod Ciril švajgar,' višji carinski kontrolor. Pogreb bo v soboto, 17, oktobra ob 3 popoldne z Žal, kapele sv. Andreja. na pokopališče k Sv. Križu. -f- V Dobrniču pri Trebnjem je mirno v Gospodu zaspala gospa Terezija Bukovec, roj. Kajn i ga. Pogreb bo v soboto. 17. oktobra ob 10 dopoldne iz Dobrniča na pokopališče v Trebnje. Naj v miru počivata! Žalujočim noše iskreno so/ulje! CITAJTE... novo Jalenovo prvest ljubljanskeea barja iz davne dobe stavb na koleh: f Bobri-i.dei in Periie« reman judovskesa fanatizma poeanske dekadence in Kristusove hlagovesti: • Neznani učenec fjlllll,,,...........................................................II,; ..... KULTURNI OBZORNIK Tome Matija: Varijacije na narodni napev za klavir Samozaložba. Cena 12 lir Zelo produktivni skladatelj prof. Matija Tome je obogatil našo dokaj 6kromno klavirsko literaturo z novo, zelo posrečeno 6kladbo. Skladatelj ima posebno 6rečno roko tedaj, kadar se loti obdelovanja folklornega materiala. To je dokazal že 6 svojimi tako uspelimi obdelavami narodne pesmi, pa tudi te varijacije kažejo isto umetniško moč. Za temo 6i je izbral osemtaktno narodno melodijo, ki je v 6voji jasnosti in preprosti, pa vendar zanimivi privlačnosti kaj pripravno ogrodje varijacij6ke zgradbe. V menjavanju 3/» in '/« takta (5/t takt!) kaže posebno 6lovan6ko značilnost. Po jasno predstavljeni temi v oktavah sledi ponovitev i6te v diskantu, v ba6u pa ji dajejo harmonsko ozadje kromatično se dvigajoče vzporedne kvinte. Sledi pet varijacij, ki so vsaka zase zaključena celota in od katerih V6aka globlje izčrpava notranje bogastvo teme. Prva zamenja durovo tona-liteto z molovo; tema zveni iz nje čisto jasno. Druga varijacija, katere nositelj je široka kanti-lena v diskantu, predstavlja melodično precejšnjo oddaljitev od teme in napravi vtis va6e zamaknjene meditacije, ki je s temo le v duhovni skupnosti. V tretji varijaciji je skladatelj razlil široke tone teme v živahno drobnjav, ki v hilrem teku, pasažah in razdeljenih akordih beži mimo nas. Četrta varijacija kaže 6 sicer razširjenimi intervali zopet močnejši naslon na temo in napravi v celoti vtis harmonsko močno barvitega, nomofonega orgelskega preludija. Za zadnjo varijacijo je skladatelj izbral obliko fuge, ki mu posebno leži. Ta fuga, zložena na nekoliko varirano temo kaže visoko kompozitorno tehniko 6kladatljevo in je od v6eh varijacij morda najbolj uspela; stavi pa na pianista do6ti visoke zahteve. — Vsa skladba se zaključi s Codo, ki jo predstavlja glavna tema v širokih akordih. Nova Tomčeva skladba je z umetniško glasbenega stališča kvalitetno delo, obenem pa nudi s tehnično pianističnega vidika toliko mikavnosti, da jo toplo prijjoročamo V6em našim pianistom in živahna kupčija z malimi živalmi, zlasti s kozami in z zajci. Vzrok, da prav sedaj ljudje prodajajo in kupujejo male živali je v tem, ker nekaterim rcjcem manjka krme in se bi radi znebili odviinih živali, drugi pa imajo nekoliko krme in bi si radi že sedaj preskrbeli plemenske živali, ker vedo, da bodo spomladi prav drage. Cene nekaterim živalim so res prav visoke. — Tudi koze dosegajo prav visoke cene, ker se ljudje hočejo pač osamosvojiti glede preskrbe z mlekom. — Nesreče. V ljubljansko bolnišnico se je zateklo zadnje dni več ponesrečencev. V gozdu je pri nabiranju dračja padla in si zlomila desno roko 62 letna Antonija Ahačičeva iz Dravelj. — Voz ie podrl 3 letnega sinčka Feliksa Žnidaršica iz St. Vida pri Stični. Otrok je dobil poškodbe po vsem telesu. Pri padcu z drevesa si je zlomil nogo 10 letni čevljarjev sin Janez Dcrmastja iz Dravelj. V desno nogo je ugriznil pes 28 letno posestniko-vo hčerko Ano Virantovo iz Želimelj. — Izdajal se je za detektiva. Gostilničar Kari Gnidica je bil tudi med ono družbo, ki je 23. maja lani prišla k ženi nekega tovarniškega delavca v Novih Jaršah ter se predstavila za organe policije, ki imajo nalogo preiskali živilske zaloge. Od nje pa so zahtevali, da bo ostalo vse v redu, če jim izroči nekaj moke, masti, olja in sladkorja. Bili so trije lažidetektivi, ki pa so se odstranili, ko so opazili, da prihaja njen mož. Dva Člana te družbe sta bila že sojena. Mali senat pa je sedaj omenjenega gostilničarja obsodil zaradi prestopka po §§ 32 in 320 kaz. zak., ker se je izdajal za uradno osebo, na 5 mesecev in 15 dni strogega zapora in 100 lir denarne kazni, ker je prevzel nekaj vreč, ki so bile ukradene Prevodu. ^UMJ\OJMl zlasti mladini, ki se mora navaditi spoznavati predvsem domačo literaturo. S. V. Iz francoskega gledališkega življenja Čez poletje so bifci v Parizu vsa gledališča odprla in so dajala dela lažje vrste. Zdaj pa se za jesen odpirajo gledališka za novo sezono z resnejšimi deli. Med številnimi gledališči zavzema zdaj najbolj vidno mesto gledališče na Montpar-nassu. ki ga vodi znani francoski režiser Gaslon Baty. Ta pripravlja zdaj dramo o »Ivanu Groznem« in glavno vlogo bo igral tako znani filfn-eki igralec Piere Blanchar. Velike uspehe žanjejo dela Edvarda Bourdeta in tako so njegovo delo »Himene« igrali petstokrat zaporedoma. Charles Dullin pripravlja v svojem gledališču na Mont-martru novo uprizoritev t Hamleta t. Zdaj vodi vodilno francosko gledališče Come-dio Fraucaise pisatelj Vaudoyer. Ta je sklenil v letošnji sezoni postaviti na oder delo pesnika Tanla Claudela »Le Soulier de satin«, dasi je to delo dozdaj veljalo za neizvedljivo. Prav tako bodo v tem gledališču igrali tudi delo Jeana Co-cleauja »Renaud in Armida«. Vsebina tega novega dela je posnela iz pesnitve italijanskega pesnika Torquata Tassa »Jeruzalem« in je delo spisano v verzih. Pariško občinstvo se želo zanima še za tretje napovedano novo delo in sicer za dramo, ki jo je napisal pisatelj Henry de Mon-therland. Delo nosi naslov »Mrtva kraljica ali kako ubijamo ženske«. Pisatelj popisuje v delu ža-loigro na portugalskem dvoru. Velika opera v Parizu pa pripravlja izvedbo Debussijevega dela, ki so ga šele pred kratkim odkrili. To je opera »Rodviguez in Himeneja«. V poslopju opere pa pripravlja znani francoski dramatik in igralec Sacha Guitrv novo senzacijo za Parižane. V prostorih opere( bo namreč priredil javno dražbo nove izdaje knjig zgodovine francoskega naroda. Ta izdaja bo izšla samo v 500 izvodili, knjiga bo pa opremljena z najlepšimi slikami in umetninami. Izklicna cena za vsak izvod bo 25.000 frankov. Prebitek te prodaje misli Gui-try izročiti dobrodelnim namenom. Na pariški operi še vedno deluje balet.nl mojster Sergej Lifar. Zdaj se jc odločil napisati več knjig in sicer o plesu, ena knjiga bo pa lastni življenjepis in bo imela naslov »Ko sem stradal«. dobi namesto tega odgovarjajočo količino korenja. Dobava naročenega seu« je zagotovlje- | na in bomo pričeli izdajati nakaznice šele, ko j bo vsa količina v »Itiadiščih. Sprejemamo še naduljna naročila za (zorenje in peso. Naročil za seno, droben krompir in oves pa ne sprejemamo. I Vzgojnim zavodom priporočamo, da popeljejo svojo mladino na lepo misijonsko prireditev, ki bo v nedeljo dopoldne (in popoldne ob 17 za odrasle) ob pol 11 v frančiškanski dvorani. Vsaj enkrat na leto, na ta veliki misijonski praznik, naj se napolnijo srca naše mladine z veliko misijonsko mislijo, ln s čim bi mogli to lažje in popolneje doseči kot prav z misijonsko prireditvijo? Na letošnji prireditvi bomo med drugim spet počastili tudi našega Baraga, in 6icer z izvirnim, novim rajalniin nastopom pred njegovo -liko. — Konec prireditve bo zanesljivo ob 12. Vstopnice so po 2 liri (sedeži in stojišča). Preskrbite si jih v predprodaji pri Sfiligoju. — Družba za širjenje vere. I E. Gregorin: »Oče naš...« dramatski ciklus v sedmih j>odobah z uvodom. Vsaka podoba ima po svoji vsebini svoj pomen in razlaga po en odlomek iz molitve. Podobe 60 zgrajene na miselni vsebini evangelijskih besed. Te ponazoruje »sveti in učeni niož po imenu Znanec, v uvodu in v zadnji sliki je prikazan kot Kristus. Znanec ni živa i oseba temveč živa beseda. V večjih vlogah sodelu-iejo dame: Marija Vera, Levarjeva, Gabrijelčičeva, Kraljeva, Rakarjeva. Starčeva, Ukniar-Boltarjeva, ter gospodje: Gregorin Milan in Vladimir Skrbln-;ek. Raztresen, Košič, Nakrst, Verdonik, Bratina, Potokar, Plut, Brezigar itd. Režiser: E. Gregorin. I Nedelja v Drami. Ob 14 bodo ponovili Nic-codemijevo igro: »Učiteljica«, ki slika usodo podeželske učiteljice in njeno okolje. Zvečer ob 17.30 bo repriza Jurčič-Golievega »Desetega brata«, ki spada kot povest in predstava med posebno popularna ljudska dela. 1 Premiera Millockerjeve operele v treh dejanjih. »Gasparone«, bo danes v soboto. Dejanje se godi na Siciliji in prikazuje konllikte in /ir.ede, ki nastanejo na rovaš glasovitega tazbojnika Gaspa-rona. Osebe: guverner — Anžlovar, župan Nasone — Zupan, grofica Carlolta di Santa Croce — Ivan-čičeva, Sora, njena spletična — Barbičeva, Frmino — Sladoljev, Benozzo, krčmar: M. Sancin, Massac-cio — B. Sancin, SHindulIo, županov sin — Rus, Luigi, ribič — Pianecki, častnik — Jelnikar, To-nio — Marenk, sluga — Simončič. Dirigent: Rado Simoniti, režiser in koreograf: inž. P. Golovin. I Povečanje naselbine »Stan in Dom«. Lepa naselbina »Stan in Dom« med Tržaško ce6to in Rožno dolino, oziroma železniškim tirom, je te dni obogatele za novo stavbo. To je nova dvonadstropna hiša g. Podobnika in je prav tako urejena, kakor ostale, stoji pa ob Gliuški ulici. Naselbina ■Stan in Dom« je spet dokaz, kaj pomeni zadružno delo, saj je vsa prijazna naselbina bila zgrajena na zadružni podlagi, seveda pa so sedanji lastniki, ki so se pred skoraj 20 leti — torej v času pojiolnega gradbenega z:i6toja — odločili za to gradnjo, morali zelo zadolžiti, vendar pa so 6rečno prebredli vse težave. V tej prijazni naselbini je sc nekaj prostih parcel, ki bodo nedvomno v nekaj letih zazidane. Prebivalci si le žele, da bi bila kmalu podaljšana tudi Po6tonjska ulica do milar-ne. Zanimivo je vedeti, da je za podružnico te naselbine, ki jo je tudi gradila ta zadruga, na Brdu, podaril potrebna 6tavbišča sam pokojni nadškof dr. A. B. Jeglič. I Živahnost na dijaškem sejmu. Letos 6e je dijaški sejem preselil na prostor pred starinarji, to je na Grudnovo nabrežje. Dijaški sejem je prav živahen in dekleta prav nič ne zaostajajo po živahnosti za fanti. Najbolj glasni so seveda »poklicni« prodajalci, ki 6 knjigami prekupčujejo. Taki si ponavadi že v začetku šolskega leta zaslužijo dovolj drobiža za olske potrebščine med letom. I Nedeljsko zdravniško dežurno službo bo opravljal od sobote od 20 do ponedeljka do 8 zjutraj mestni zdravnik dr. Logar Ivan, Cesta 20. oktobra štev. 7. Naznanila GLEDALIŠČE. Drama: Sobota. 17. okt. ob 17: »Oče uua . Izven. -♦ Nedelju, 18, okt. ob 11: »Učiteljica . Znižane cene od 10 tir navzdol. Ob 17.30: »Deseti brat«. Izven. — Ponedeljek, 19. okt. zaprto. Opera: Sobota, 17. okt. ob 17: »Oasparone«. Opereta. Premiera. Red premierski. — Nedelja, IS. okt. ob 17: »Traviaia«. Izven. Cene od 21 lir navzdol. — Ponedeljek, 19. okt. zaprlo. RADIO. Sobota, 17. oktobra. 7.30 Lahka glasba — 8 Napoved časa — Poročila v italijanščini — 12.2(1 Simfonična glasba — 12.30 Poročila v slovenščini — 12.45 Valček — 13 Napoved čnsa — Poročila v italijanščini — 13.15 Poročilo Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini — 13.20 Lepe pesmi od včerai na danes — Orkester vodi dirigent Angelini — 11 Poročila v italijanščini — 14.15 Klasični orkester, vodi dirigent Manno — 14.45 Poročila v slovenščini — 15 Pokrajinski vestnik — 17.10 Nove plošče Cetra — 17.55 Cirila Rakovec: Gospodinja in služkinja — predavanje v slovenščini — 19.30 Poročila v slovenščini — 19.45 Pisana glasba — 20 Napoved časa — Poročila v italijanščini — 20.20 Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini — 20.30 Vojaške pesmi — 20.45 Lirična prireditev družbe ETAR: La Gioronda — V odmorih: 21.38 predavanje v slovenščini — 22.35 zanimivosti v slovenščini — 23.15 poročila v italijanščini. LEKARNE. Nočno službo Imajo lekarne: mr. Sušnik, Marijin trg 5; mr. Deu-Klanjšček, Gosposvet-ska cesta 4 in mr. Bohinc ded., Cesta 29. oktobra 31. POIZVEDOVANJA. Pozabila je sirota brez stari-šev zavitek blaga (barhenta) včeraj od 9 do 10 v tramvaju voz šlev. 18 na Dolenjski cesti ter prosi najditelja, da ga odda v mlekarni. Dolenjska c. 48. Izgubil sem od Učiteljske knjigarne do fraNko pri trimostovju ter od tu v tramvaju v Moste in do Na Peči, hankovec za 50 lir. Prosim najdite!in. da ga odda v upravi »Slovcnca«. Iz Novega mesta Drž. meš. mešč. šola v Novem mestu sporoča, da se bo vršilo vpisovanje za šolsko leio 1942-43 dne 21.. 22., 23. in 24. oktobra od 8 do 12 na Ljubljanski cesti št. 26. — Za vpis v I. raz. je treba predložiti: 1. izpričevalo o dovršenem IV. razredu ljudske šole; 2. krstni list: 3. potrdilo davčne uprave o predpisanih davkih: 4. pravilno izpolnjeno prijavh kolkovano s kolkom za dve liri: 5. za vpis v ostale razrede je Ireba predložiti kolkovano prijavo, letno izpričevalo in davčno potrdilo. — Pri vpisu jc treba plačati vpisno takso, ki se bo ravnala po predpisanih davkih. Vpisovanje obrtnih in trgovskih vajencev in vajenk v strokovno nadaljevalno šolo v Novem mestu se vrši v nedeljo, dne 25 oktobra 1942 od 9 do 12 v prostorih ljudske šole v samostanu. Delodajalci so dolžni pripeljali k vpisu vse svoje vajence in vajenke, tudi one. ki so že obiskovali to šolo. Va jenci na j prineso k vpisu zadnje šolsko izpričevalo, rojstni in krstni list in učno pogodilo. Iz Hrvaške Neodvisna Država Hrvatska je bila zastopana na beneškem bienalu z uspelimi doma izdelanimi filmi. V letošnjem letu je NDH prvič začela s produkcijo domačih filmov in je tudi svojo filmsko produkcijo predstavila na bienalu v Benetkah. Na razstavo je bi! poslan domač iilm »Straža na Drini«, dalje kulturni film »Barok v gornji Hrvatski« in posebna izdaja zvočnega tednika »Hrvatska v besedi in sliki«. Dokumentarni lilm »Straža na Drini« obravnava življenje v vzhodni Hrvatski in junaško borbo »Črne legije« proti odmeinikoin. Film je v Benetkah dobil vsesplošno priznanje ne samo glede vsebine, ampak tudi zaradi načina obdelave. Posnet je prav dobro, ima polno lepih prizorov in je tudi dober, kar se liče tehnične plati. Film je dobil za priznanje |>osebno kolajno. Kulturni film »Barok v gornji Hrvatski« je prikazal lejioto hrvatskega Zagorja in njegovih starinskih dvorcev iz 17 in 18. stoletja. S tednikom »Hrvatska v besedi in sliki« pa je država pokazala delo in napredek NDH v enem letu svojega obstoja. Glasba, ki je spremljala vse filme, je bila posrečeno izbrana Vse le lilme je izdelal hrvatski filmski zavod »Hrvatski slikopis«, ki bo deloval še naprej in oskrboval država z domačimi zvočnimi filmi lastne produkcije. Blagoslovitev temeljnega kamna za novo cerkev v Zagrebu. V nedeljo 11. oktobra ie nadškol dr. Stepinac blagoslovil v Zagrebu temeljni kamen za novo cerkev Matere božje Pomočnice, ki jo bodo zgradili ob salezijanskein zavodu na Knežiji. Načrt za novo cerkev ie izdelal arhitekt Požgaj. Ureditev porabe električne energije v Zagrebu. Zagrebška mestna centrala je za letošnjo zimo poskrbela, da ima kljub velikim prometnim težavam /adoelne zaloge premoga, tako da bo lahko sko/i vse zimske mesece v redu obratovala. Pač pa jc odredila, da naj potrošniki pazijo, da ne bodo porabili v zimskih mesecih več električnega toka kakor so ga v istem mesecu latii. Elektrarna bo nadzorovala potrošnjo in kdor se tega navodila ne bo držal mu bo tok odklopljen. Teden Rdefcga križa v Neodvisni državi Hrvatski je bil v prvem tednu v oktobru. Povsod so bile opravljene uspešne zbirke, številne prireditve in akademije. Zlasti v Zagrebu je bilo mnogo lepih prireditev, koncertov in gledaliških predstav v korist Rdečega križa. Velike zneske so dosegle zbirke po ulicah. Tudi razne organizacije so med seboj zbirale in doecgle lepe znebke. Na poziv predsednika zbornice za denarstvo in zavaroval-btvo so ua primer samo zagrebški denarni in zavarovalni zavodi darovali hrvaškemu Rdečemu križu dva in pol milijona kun. Graditev ceste Dugo selo—Božjakovina—Prečeč. Letos poleti je bila licitacija za graditev na-daljnega odseka moderne ce6te, ki naj bi vezala Zagreb z Zemunom. Oddana so bila dela na odseku Dugo selo—Božjakovina—Prečeč. Cesta bo šla na tein odseku deloma v novi smeri in bo sekala železniško progo Zagreb—Križevci. Čez progo bo šla z nadvo/njakom. Cesta bo betonirana in široka 7 metro1 Gradbena dela so že v polnem teku. Knhanje mezge iz sliv so ie začeli v Travniku. Povsod po Bosni kjer 6o letos slive dobro obrodile. skuša prebivalstvo nakuhati čim več sadne mezge v želji, da se založi s tem tako pomembnim živilom. Začetek oktobra je začela Zadruga Hrvatskega radiše v Docu pri Travniku na debelo vku-havati slive. Pri vkuhavanju je zaposlenih 50 ljudi, ki kuhajo me/go v 8 velikih kotlih. V okrajih Lašva in Glaš pa so v zadnjih dveh letih zgradili okrog 60 sodobnih sušilnic za sadje. Vse sušilnice delajo sedaj s polno paro. Poleg sliv sušijo tudi letos hruške in jabolka. SKRJANEC JE HODIL DOLGO PO DEŽELI IN POIZVEDOVAL ZA NJIM TU IN TAM. TAKO .TE ZAŠEL V VELIK GOZD. 24. ŠELE POZNO V NOG JE PRIKOLOVRATIL NA ROB GOZDA IN MED SKALAMI IN PE-CEVJEM ZAGLEDAL SAMOTEN GRAD. Obe knjigi sta izšli v »Slovenčevi kniiž.nici", ki izdaja na cenejše kuj ge trikrat na mesec. • Vsaka knjiga za naročn'ke „Slo.>enčeve knjižnice* slane (5 lir. V prodaji so knjige dražie. — Vpisovanje na realni gimnaziji v Novem mestu bo 21., 22. in 23. oktobra po temle razporedu: 21. oklobra se bodo vpisovali uvenci in učenke V., VI., VII. in VIII. razreda, 22. oklobra učenci in učenke III. in IV. razreda in učenci II. razreda, 23. oktobra učenke II. razreda ter učenci in učenke I. razreda. Dijaki (-nje), ki ob koncu minulega šolskega leta niso bili redni ucenci na nobeni šoli, morajo prinesli nravstveno izpričevalo, ki ga dobe na domači občini. Učenci naj si pravočasno preskrbe davčna potrdila za odmero šolnine. Podrobna navodila za vpis so objavljena v šolskem poslopju. — Vreme v prvi polovici oktobra. V lokalnih vremenskih zapiskih je oktober za takozvani ljubljanski padavinski pas zaznamovan kot mesec z najvišjim mesečnim deževnim povprečnikom, ki je izračunan na 169 mm. Letošnji oktober, kakor je upati, najbrže ne bo .dosegel te višine padavin, saj je tudi lanski oktober ni, ki je bil prilično prav tako lep in sončen. V prvi polovici oktobra 6mo letos imeli samo l,,jdeževen dan, ko je padlo le 6.2 mm dežja, lani so bili zaznamovani 3 deževni dnevi z 1S.4 mm dežja. Lanski oktober je bil topel, toda ne tako ko letošnji, kajti kmalu je lani jutranja temperatura padla pod ničlo in 6mo že zgodaj dobili prvo jesensko slano, ki je posebno uničila lepe dalije in deloma krizanteme. Barome-treka krivulja za prvo polovico oktobra je kaj značilna. Dne 1. oktobra je bilo 769.1 mm, ko se je nato zračni tlak spreminjal v črtah tako, da je 9. oktobra dosegel najnižje stanje 758 mm ter se nato počasi začel dvigati tako, da je v četrtek, 15. t. m. dosegel najvišjo točko 772.6 mm, nakar je v petek, 16. t. m. barometer spet nekoliko padel na 769 mm. Dnevna temperatura je napram lanskemu oktobru razmeroma še vedno visoka. V četrtek je bil zaznamovan maksimum +16", lani je bilo 16. oktobra nekoliko manj, namreč +15.9° C. Lani je bil 16. oktobra jutranji minimum +3.8° C, letos v petek 16. t. m. pa +4.5°. V petek zjutraj je valovila nad mestom in Barjem gosta megla. Proti Gorenjski je bilo že zgodaj jasno in sončno. — Živahne kupčije z malimi živalmi. Tako na deželi kakor tudi v Ljubljani vlada sedaj prav 1 V počastitev spomina dr. Marka Natlačena je darovala neimenovana 100 lir Vincencijevi konferenci in 100 lir Elizabetni konferenci pri 6V. Petru. — Prelat dr. M. Slavi? 150 lir Elizabetni belni in 150 lir Vincencijevi konferenci pri 6v. Petru. — Prelat dr. M. Skavič 150 lir Elizabetni in 150 lir Vincencijevi konferenci pri sv. Petru — Bog plačaj! I Namesto venca na grob blagopokojn^mu g. dr. Marku Natlnčcnu je darovala gospa llilda Sušnikov« 150 lir za sirote v Lichtenturnoveni zavodu. Velikodušni gospe se vodstvo zavoda v imenu izročenih mu sirot iskreno zahvaljuje in obljublja hvaležen sjiomin v molitvi za blagega pokojnika, ki je bil zavodu in našim sirotam vedno pripravljen velikodušen dobrotnik in zaščitnik. — Vodstvo Lichtenturnovega zavoda. 1 Orgelski koncert v ljubljanski stolnici bo v ponedeljek, dne 19. t. m. ob pol 7 zvečer. Izvajal ga bo slavni mojster na orglah prol. Ulisse Mat-they, ki ima za seboj izredno bogato in obširno koncertno življenje. Njegova interpretacija in izvedba je tako mojstrska, da mu prinaša vedno in povsod najnavdušenejšo pohvalo. Zato ga povsod občudujejo kot izrednega umetnika. Opozarjamo na njegov ponedeljkov koncert, ki bo prvovrsten umetnišM dogodek v našem koncertnem življenju. Vstopnice so v predprodaji v knjigarni Glasbene Matice. 1 Kongregacija gospodičen in kongregacija učiteljic pri sv. /6želu. V nedeljo, 18. t. m. ob pol 7 skupno sv. obhajilo, v jx>nedeljek pa redni shod. Pridite vse! 1 Večerni trgovski tečaj — v središču mesta pri Trgovskem učnem zavodu, Kongresni trg 2 nudi splošno pisarniško izobrazbo in jioiik iz strokovnih predmetov vsem onim, ki so čez dan zaposleni. Na splošno željo sc pouk vrši v zgodnjih popoldanskih urah, še predno začne poslovanje v uradih in trgovinah in je zaradi tega tečaj dostopen vsakomur. Ob istih urah se vrše posebni tečaji iz knjigovodstva, stenografije, strojepisja in italijanščine. Tečaji so odobreni od šolskih oblasti glasom potrjenega pravilnika. Novi prospekti brezplačno na razpolago. Vpisovanja se redno nadaljuje. 1 Mali gospodarji in Žegozarji, naročniki zimskih krmil, naj dvignejo v pisarni na Gallusovem nabrežju 33 najpozneje do ponedeljka, 19. t. m., nakaznice za naročeno količino korenja in pese in naj ob tej priliki poravnajo morebitne zaostale obroke. Ker naročenega drobnega krompirja ne bo na razpolago, lahko vsak 515 Naposled je Almira priznala vse in razjarjeni kmetje so jo takoj obsodili. Živo so hoteli zakopati kot izdajalko. Ali dobrosrčna in usmiljena Zalika je prosila za nesrečno deklico. Na njeno prošnjo so ji prizanesli ter jo obsodili z materjo vred na pregnanstvo. Se isti dan jo je iztiralo razljučeno ljudstvo iz Kožne doline. 516 V Svetnah pri Serajniku niso ta dan obhajali druge poroke, temveč so praznovali samo prihod in rešitev pogumne in zveste žene Zalike. Tako je bilo to slavje samo nadaljevanje prve svatbe pred sedmimi leti, toda ne v strahu pred Turki, ki so jo takrat ugrabili iz rok srečnega ženina in moža, temveč v zavesti, da se nikdar več ne bosta ločila. iJ^ 517 To je povest o Miklovi Zali. Spomin nanjo še zdaj živi v Rožni dolini in bo živel vedno, dokler se bodo Slovenci spominjali turških napadov in sužnosti. Ako prideš kdaj v tisti lepi resnično rožni kraj, oglasi se pri Miklovih! Z navdušenjem Ii bo star očanec govoril o junakinji Rožne doline in te prosil, da ji ohraniš Iudi ti — blag spomin. Konec. U ,s Utrjevanje proti mrazu. Zdi se vam. da je pri tem utrjevanju precej pretiravanja in da niso redki primeri, ko ravnajo ljudje liolj na škodo kot v korist. Odpornost proti mrazu je odvisna od narave posameznika, od rejenosti in prehrane. So ljudje, ki jih rado zebe, znano pa je tudi, da težko prenašaš mraz, če si lačen, bolan ali utrujen. Telesno toploto lahko reguliramo s toplejšim oblačenjem, izdatnejšim gibanjem ali z obilnejšim kurjenjem v obliki izdatnejše hrane. Smučarja, ki tekmuje pri 20 stopinjah pod ničlo na primer ne zebe, čeprav je lahko oblečen, gledalci pa zmrzujejo, čeprav imajo dvakrat toliko obleke na sebi. Pametno utrjevanje ne obstoja v tem, da se s krepko voljo navadiš prenašati nevšečnosti zime, pač pa, da se utrjuješ z mrzlimi kopelmi, z jutranjo telovadbo pri odprtem oknu, z izdal-nejšim delom ali pospešeno hojo. ko te zebe. Istočasno pa je potrebne! boriti se proti mebkužnosti. Ko nastopijo hladni dnevi je napačno zapirati se v zakurjene prostore in je tudi napačno začeli takoj z najtoplejšim oblačenjem, da mraza splolt ne občutiš. Prav pa je, da si veliko in redno na zraku, čeludi je hladno (hitrejša hoja, pospešeno delo) in da odlašaš z zimskim oblačenjem na čim poznejši čas. Pri |►osebnem utrjevanju z mrzlo vodo, pri prhanju ali kopanju v snegu velja pravilo, da se smeš lotili vsega tega le takrat, ko ti je zelo toplo. Podobno ravnajo tudi v parnih kopelih in v finskih saunah. Ne gre torej z.a to. da prenašaš' mraz kakor z.a stavo, pač pa za pametno utrjevanje in za borbo proli mehkuž-nosli. (S. R.) Izobrazba Gundarja Haegga. O njem sle či-tali, da je visokošolec, potem pa spet, da je bil pet let gozdni delavec. Kaj je na stvari res? Tisto o »akademiku Haeggu« sem tudi sam zasledil v poročilih inozemskih listov, ki so pisali, da ho Gundar Haegg sodeloval v švedski akademski reprezentanci. Res pa bo. da je Haegg najbrž brez posebne šolske izobrazbe, zakaj sam je pripovedoval časnikarjem, da se je utrjeval z delom v nozdn, po poklicu pa je gasilec v Stockholmu. V športnem leksikonu še ni njegovega imena — saj Obsežen spored na igrišču Ljubljane V nedeljo 18. t. m. dopoldne in popoldne Za nogometni turnir, ki se bo pričel v nedeljo popoldne na igrišču Ljubljane, se je prijavilo II domačih moštev. Zelena poljana ne Blehveisovi cesti ho spet oživela in prijatelji igre pod vedrim nobom bodo pohiteli na tribuno, da se bodo sprostili ob priljubljeni igri t že go. Prvo nedeljo bodo igrali ves dan. Ob 10.30 bo na vrsti tekmr. med ONI) Tabacchi in Žab-jakom, ob 11.30 Vič:Mladika, ob 13.30 Vič:Žab-jak, ob 14.50 OND Tabacchi:Mars in nazadnje ob 16.10 Ljubljana :I\orotan. Tstopnina k dopoldanskim toKinatn znaša 1 liro, k popoldanskim ipa 2 liri. se je šele lansko leto pojavil — in tako vam kaj več o njegovi izobrazbi ne morem povedati. — (B. J.) Vaje za lepo držo telesa. Radi bi vedeli za \aje, ki vplivajo na pravilno dižanje glave in gornjega dela trupa. Te vaje niso priporočljive samo zato. key' napravijo človeka bolj vzravnanega, njih zdravstveni pomen je v tem, da izboljšajo pogoje z.a delovanje notranjih organov v prsnem košu. Važno je najprej, da niste pri sedenju udobni ali nenravni in da si stalno prizadevale, da niste pre- več sključeni. Koristne pa so vse vaje, ki krepijo mišice na hrbtni strani trupa. Najlaže jih izvajamo v ležanju na trebuhu (pci dojenčkih pravijo takšni telovadbi »kravire pasU). Pri takšnem ležanju si prizadevamo, da močno dvignemo glavo in koš', roki pa razširimo v odročenje in jih potiskamo ali vlečemo nazaj. To lahko izvajamo kot držo (nekaj sekund) ali pa kot energično ponavljanje giba. Isto dosežemo tudi s prsnim plavanjem, pri katerem držimo glavo nad vodo. Priporočljiva je tudi hoja z lepo vzravnanim trupoiTi in združena z dihalnimi vajami. Več o lepodržnih vajah boste našli v posebni knjižici istega naslova, napisala pa jo je Ljudmila Šlibarjeva, učiteljica telesne vzgoje v Ljubljani. (Z. P.) Vajenca 7.a čevljarsko obrt sprejmem. — Erjavec Vinko, Litijska cesta 37, Ljubljana. - (v Parkete hrastove ln bukove dobavlja Jos. R. PUH, Ljubljana, Gradaška ulica 22, telefon 26-12. B Službe | Dobe: Iščem dojiljo ki bi bila pripravljena iti v Firenco k otroku. Plača dobra. Obrniti se na »Deč-jl dom« v LJubljani. Služkinjo pošteno ln pridno, sprej-mem za gospodarska dela. Urana in stanovanje v hiši. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 6675. 2 gumi kolesi za voz kupim ali zamenjam. Mera 720x120. Jagodic, Kat-unova ulica S, Ljubljana, (l TlJT^StSIlJ Predstave ob delavnikih ob 16 in 18.15, ob nedeljah in praznikih ob 10.30,14.30,16.30. m 18.31 Velika filmska drama ljubezni in Ijnbcsumuja ■l igralci svetovnega s ovesn Abbandono - zapuščena Carinita Luchaire, Marin Denis. Camillo Pilotto in drugi igralci KINU SLOMA . TFL. 27-JO Zgodovinski film o nesrečni patricijski hčeri, ki jo je lastni oče poslal na morifiče. Ljubezen in intrige Kinta pred 300leti. , Beatrice Cenci Odlična igra lepe Carole Ilohn. V ostalih vlogah Kozo Fiermonle, Uiulio Donadio, Osvaldo Valenti KINU MATICA - TEL. 22-41 Litioavna pu-tolovfičina slavnega igralca in tajnu ljubezezen ene najlcDčih aristokratinj tedanje dobe KEAN po A. Dumasovem dramskem delu. Ros6ano Brazzi, Hermana Paolieri, Marietla Lotti KINU UNION . TEL. 22-21 Vsemogočni je poklical k Sebi po plačilo, prevideno s svetimi zakramenti, danes na njen godovni dan, našo drago, skrbno mamo, gospo Terezijo Bukovec roj. Fajdiga Pogreb bo v soboto, dne 17. oktobra 1942, ob 10 dopoldne iz Dobrniča na pokopališče v Trebnje. Trebnje, Mrzla luža, dne lo. oktobra 1952. Žalujoči otroci in sorodniki Butalo perfetto senza sapone Per il vostro bucato usate Giglio,ilprodotto di marca, veramente prezioso per ogni famiglia. Giglio sosti-tuisce vantaggiosamente il sapone e vi consente di fare senza alcuna fatica ne perdita di tempo, un bucato perfetto. Pranje perila brez mila Za Vaše perilo uporabljajte Giglio, resnično dragoceno znamko za vsako družino. Giglio uspešno nadomešča' milo in Vam dovoljuje, da čisto operete perilo brez truda in brez izgube časa. ital. sainopranje / C L/O >UTOBUCA7p ITALIANO imuffltu sipirrn u BEITONCIM BEUGUMO_ j Valja Švajgar sporoča, da je po daljšem holehanju umrl njen preblagi mož, sin, brat, stric in svak, gospod Ciril Svajgar višji carinski kontrolor v četrtek, dne 15. oktobra 1942. Pogreb dragega pokojnika bo v soboto, dne 17. oktobra 1942. ob 15 z Zal, iz kapele sv. Andreja na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne 15. oktobra 1942. A. Fogazzaro: 14. Palača ob iezeru Razumeš, Julija! Nisem še našla moža, ki ni bil vreden moje ljubezni. Ljubim ljubezen samo, knjige in glasbo, ki o njej govorijo. Nikakor si ne bom pustila dajati naukov od takih ljudi! Nobene nevarnosti ni, da bi si umazala roke v tej zadevi. Nevarnost je prej na njihovi strani. Dosipel je semkaj pred kakimi štirinajstimi dnevi, ponoči, kot pravo tihotapsko blago. Naslednjega dne sem imela neljub prizor s stricem. ki hoče imeti absolutistično oblast nad mojimi francoskimi kn jigami. Vrgel mi je skozi okno eno Izmed teh knjig, ki sem jo pustila na oknu pred priljubljeno sliko. Ta dan sem videla črnega princa le od daleč; h kosilu pa nisem šla. čeprav me je starec sam prišel klicat ves ponižen in mehak, kakršen je >po vsakem nasilnem nastopu. Dan pozneje je gospo-dek odpotoval. Čez nekaj dni pa se je vrnil z orožjem in prtljago in se za stalno utaboril tukaj. Razumljivo je, da sem se v teh desetih dneh morala sestati z njim. Prav vse verujem, kar 6e o njem govori. Stric pa me pozna in je zato zelo previden napram meni Nikdar mi ni govoril o njem. niti prej niti potem, ko je že dospel semkaj. Sicer pa so na jini odnošaji taki. da lahko pride ves svet semkaj in zopet odide, ne da bi mi on o tem kaj povedal. Skoraj ves dan ga ima pri sebi v kn jižnici. Pri mizi govorita le o znano- sti. Kdor bi opazoval to, kar se godi, bi domneval, da mu hoče dati v zakon Steincggeja in ne mene. Skupaj morata delati, skupaj ju pošilja na sprehod, vsak popoldan, tudi kadar dežuje. Sicer pa sta se ta dva gospoda hipoma vnela drug za drugega. Saj sem Ti že opisala tega zoprnega človeka,, ki tukaj prevaja nemščino stricu. Ta dva 6ta vredna drug drugega. Tajnik je od začetka hotel biti galanten in duhovit v občevanju z menoj. Prav kmalu sem mu pokazala, kje je njegovo mesto. Zdaj sem si iprivoščila tudi njegovega prijatelja. Drugi dan potem, ko mi je bil predstavljen, je po zabil celo. da bi mi podal roko. Sicer mi jo je hotel podati, a se je zadržal. Njegova roka pa nikakor ni meščanska: plemenito obliko ima. kakor stričeva. Pozneje se je znal pravilno zadržati. Moram biti toliko pravična. Vedi, da sem brez lastne krivde naredila globok vtis nanj. Čutila sem to že v prvem trenutku, čeprav mi ni prav nič laskalo. Nikakor nisem kakor Ti, draga Julija, ki bi bila zmožna za kakih pet minut ljubimkati cclo s trgovskim potnikom. Nikar ne taji! Črni princ kaže kakih trideset let. ni sicer lep, a niti ni grd; njegove oči so videti še iprecej razumne. Morda bi moji sobarici ugajal. Meni pa je do skrajnosti odvraten. Vedi. da tega ne govorim, kakor da bi se čutila v nevarnosti. Dobro veš, da se tako globoko ne morem ponižati in da takih stvari niti ne razumem. Dovolj o tem! Vprašaš, kaj delam? Moje življenje je vedno enolično. Čitam. igram, pišem, se sprehajam, vozim se s čolnom in zdaj se bojujem še s samokresom z dolgočasjem. Prav zares. Se spominjaš na lepa samokresa, ki ju je ubogi očka daroval miss Sarah in meni? Po štirih letih sem se spomnila, da imam svojega tukaj. V vrtu streljam na kipe. Največkrat si iz.berem kot cilj Floro, ki je vsa počrnela in tako zelo podobna moji nekdanji vzgojiteljici, če bi sc mi le posrečilo na.rediti ji obraz tako poln madežev, kakor je bil njen. Včasih pa si izmislim kako posebno zabavo. V kratkem hočem na primer iti na nočni sestanek, ki ga stari in prismojeni zdravnik hoče imeti z mojo sobarico. Čakam le, da vzide mesec. In I jubezensko dopisovanje? Konec, draga moja, konec z zadnjim Lavrencijevim pismom, ki si mi ga poslala. Zdaj te ne bo več pekla vest; ne bo Ti treba več hoditi na pošto po pisma zame. On je hote! neko vzvišeno ljubezen. neko filozofsko-čustveno zvezo. Pomisli, da je bil užaljen zaradi mojega nekoliko lahkomiselnega sloga. Poslovilno pismo je bilo polno ognja in ponosa, čigar učinek pa je bil, da mi je ledenela kri po žilah. Tako zelo me je počastil, da mi pripisuje nekoliko duhovitosti. A prav ta mu je služila kot orožje proti meni. Kaj .je duh? Prazno in mrzlo svetlikanje luninih žarkov na vodni gladini! Jaz pa vprašujem: če je voda. ki se svetlika, duh, kaj so potem lunini žarki in kaj mesec? Tudi mesec je mrzel, a ni prazen, ampak tvaren in resničen. Da bi svetlikanje duha prihajalo od kake mrzle svetlobe resnice, od kakega zanikanja? Tedaj ga tudi jaz ue maram, kakor ta pedantni Lavrencij, ker tudi jaz verujem. O, ko bi ve- dela, kaj je v mojem srcu in kako zelo trpim, ker ne morem spati! A nihče ne bo o tem izvedel. Oprosti mi, pustim Te za trenutek, da grem k oknu. Poslušati hočem, kaj pripovedujejo valovi. Vračam se k Tebi. — K sreči so glasovi valov enolični, nikakih novih misli nimajo in se samo ponavljajo. Zdi se. da molijo rožni venec. Spanec polagoma prihaja; prihaja z rahlimi sencami grofice Foske, grofa Nepa in njune prtljage. Pozdravlja Te Marina.c Ko je končala pismo, se je Marina dvignila in stopila pred zrcalo. Iz široke halje se je dvigal kakor iz belega oblaka elegantno oblikovan vrat med dvema slapoma temnnplavih las. Svetlikale so se velike in prodirljive oči. ki se je zdelo, da so ustvarjene samo za oblastnost in strast Belina obraza in vratu se je toplo odražala od temnih las. Gledala se je nekaj ča.sa. nalo je z odločno kretnjo vrgla lase nazaj in obenem se otresla tudi bogve kako temnih misli. Postavila je svečo na nočno omarico in pri tem močno udarila s svečnikom ob marmor, kakor da bi hotela kljubovati tišini in samoti. In zdaj. ko preganjana v spanju po kakih vznemirjajočih prikaznih nemirno spi in spijo tudi vsi ostali prebivalci stare Palače, hočem tiho pripovedovati o Marini in o tem, kar jo je mučilo. Za Ljudsko tiskarno v llubljani: Joži Kramar« Izdajatelj: inž. Joža Sodja Urednik: Viktor Cenčil