Kljub velikemu številu gradiva (pravljice, legende, življenjske zgodbe, dokumentarno gradivo), ki se nanaša na Pohorje za čas 19. stoletja, pa njegova fragmentarnost in subjektivnost kličeta k uporabi dodatnih virov, zlasti s področja zgodovine medicine. Razpršenost in nekonsistentnost gradiva sta razumljiva, saj gre za objave različnih avtorjev in žanrov. Čeprav je avtorica pregledala ok. 1500 enot tega gradiva in ob tem izpisala, klasificirala in interpretirala dele, ki se nanašajo na zdravje in bolezen na Pohorju, je bil za globlje razumevanje te tematike potreben poprejšnji uvid v zdravstveni sistem, geografsko ter jezikovno dostopnost zdravnikov in odsotnost zdravstvenega zavarovanja v obravnavanem času. Kljub vsem razlikam in razpršenosti gradiva pa lahko zaključimo, da gradivo poroča o boleznih in poškodbah redko, saj so bile te nekaj tako vsakdanjega in del življenja, da jim je bilo prav iz tega razloga namenjeno manj pozornosti. Kadar pa jih omenja, so to delovne poškodbe v gozdu, vojne poškodbe, socialne bolezni, kot so alkoholizem, nalezljive bolezni, endemske bolezni, duševne bolezni, prirojene bolezni. Zaradi težje dostopnosti zdravnikov so se Pohorci pretežno zanašali na svoje znanje in preizkušene veščine zdravljenja ter na magijo, s katero so pojasnjevali zdravstvena stanja in zdravili hkrati.

Pravice