Anatolij Ivčenko - Sonja Wölke, Hornjoserbski frazeologiski slownik
(Budysin 2004)
Anatolij Ivčenko - Sonja Wölke, Hornjoserbski frazeologiski slownik-Obersorbisches phraseologisches Wörterbuch - Verhnelužickij frazeologičeskij slovar \ Budysin:
Ludowe nakladnistwo Domowina, 2004, 572 str.
Peter Weiss
IZVLEČEK: Zgornja lužiška srbščina se s frazeološkim slovarjem pridružuje jezikom, ki se lahko izkažejo s slovarsko predstavitvijo celotnega frazeološkega fonda v knjižnem jeziku. Vzorno sestavljeni lužiš-kosrbski frazeološki slovar je izdelan na osnovi dokumentiranih virov, poleg razlag v zgornji lužiški srbščini pa vsebuje tudi nemške in ruske ustreznice, po katerih se da iskati v indeksu na koncu slovarja.
Anatolii Ivchenko - Sonja Wölke, Hornjoserbski frazeologiski slownik (Budysin/Bautzen, 2004)
ABSTRACT: With the publication of the phraseological dictionary Upper Sorbian has become one of the languages having a complete dictionary coverage of the standard language phraseology. The compilation of the Sorbian phraseological dictionary as such is exemplary and is based on documented sources. Besides the explanations in Upper Sorbian it provides German and Russian equivalents. The functionality of this dictionary is enhanced with the index of these equivalents included in the dictionary back matter.
Va»*'
Kot ugotavljata sestavljalca zgornjelužiškega slovarja Anatolij Ivčenko in Sonja Wölke, so »v zadnjih desetletjih slovanski slovaropisci izdali nekaj deset frazeoloških slovarjev najrazličnejših tipov: prevodne in enojezične, knjižnega jezika ali narečij, etimološke, sopomenske in druge. To pa še ne pomeni, da so v tem pogledu slovanski jeziki obdelani enako dobro: trenutno takih kompendijev še nimamo za makedonščino, slovenščino, kašubščino in spodnjelužiščino.« (Str. 7)
Lužiški frazeološki slovarje lahko za zgled v marsikaterem pogledu, recimo v grafičnem oblikovanju in v iz njega izhajajoči preglednosti, h kateri prispevajo razdelki na sivi podlagi takoj za iztočnico, v katerih so našteti frazemi v geslu, če jih je v njem več kot deset (geslo se potem lahko razprostira tudi na več kot desetih straneh, kot se npr. geslo woko s 86 frazemi).
V zgornjelužiškem in ruskem predgovoru (str. 7-17) izvemo vse potrebno o sestavi slovarja, o razvrstitvi frazemov v slovarju in o sestavi slovarskega članka. (Kljub trijezičnemu, lužiško-nemško-ruskemu naslovu in močni zastopanosti nemščine kot razlagalnega oz. ustrezniškega jezika v knjigi ni tudi nemškega predgovora,
Peter Weiss: Anatolij Ivčenko - Sonja Wölke, Hornjoserbski frazeologiski slownik
ki bi ga glede na siceršnjo zastopanost nemščine v tem slovarju smeli pričakovati.) Sledijo okrajšave (str. 18) in seznam virov - ti so slovarski, zbirke primer in frazemov ter leposlovje in periodika od 19. do 21. stoletja (str. 18-26).
Dejanski slovarje sestavljen iz treh delov: iz zgornjelužiško-nemško-ruskega slovarja (str. 27^148) ter iz nemško-zgornjelužiškega (str. 449-532) in rusko-zgornje-lužiškega registra (str. 533-572), ki sta sestavljena na osnovi frazemskih ustreznikov v teh jezikih v slovarju z zgornjelužiškimi iztočnicami.
Kako elegantno sta avtorja sestavila posamezna gesla in rešila makro- in mi-krostrukturna vprašanja, ki se pojavijo pred sestavljalcem frazeološkega slovarja, se vidi s predlistov (in zalistov, kjer je objavljena ponovitev) in iz predgovora, kjer je v zgornjelužiščini in ruščini predstavljena shema slovarskih gesel, ki jo je mogoče kar povzeti; enojne zgornje-spodnje narekovaje, ki označujejo pomenske opise, pišem tako, kot so zapisani v zgornje luži škem slovarju, tudi zato, da ne pride do zmede zaradi prečrkovanja ruščine, v dvojnih srednjih narekovajih pa so zapisani poleg pomenskih opisov tudi frazemi in njihovi ustrezniki, zato da sem lahko ob pokončnih ohranil ležeče pisane dele besedila:
(1) besedna iztočnica;
(2) v novi vrsti sledi številka frazema v geslu;
(3) frazem v nevtralni obliki lahko ima v okroglih oklepajih navedeno fakultativno sestavino, tj. besedo ali besede, ki jo (j ih) j e mogoče izpustiti, v širokokotno lomljenih oklepajih pa stoji dvojnica, imenovana nadomestek (substitut), tj. beseda ali besede, ki jo (jih) je mogoče uporabiti namesto prejšnje (prejšnjih) v frazemu; sestavina glagolskega frazema z nevtralno (nedoločniško) obliko je lahko nedoločni zaimek v ustreznem sklonu in z ustreznim predlogom, ki stoji po možnosti čisto na koncu frazema (str. 9-10, 15), medtem ko glagolski frazem, kije zapisan v oglatih oklepajih takoj za frazemom v nedoločniški obliki, vsebuje glagol v 3. osebi ednine, sestavine te oblike frazema pa si sledijo v naravnem besednem redu; uporaba ustrezne oblike nedoločnega zaimka (ta je vedno zapisan ležeče) nëchtô (v slovenskem slovaropisju je to poljubnostni kdo) kaže na možnost zasedbe s poimenovanjem osebe, uporaba oblike nedoločnega zaimka nés to (v slovenskem slovaropisju polj ubnostnega kaj) pa na možnost zamenjave s poimenovanjem za živali, stvari itd. (str. 10,15); če sta zapisana oba zaimka, je mogoče namesto nadomestnega uporabiti eno ali drugo poimenovanje; vezljivost v glagolskih frazemih v zgornjelužiščini je soavtorica Sonja Wölke za slovar zastavila in dobro obdelala že v knjigi, ki je z naslovom Verbale Phraseme im Obersorbischen: Untersuchungen zur Valenz und Struktur izšla leta 1992;
(4) v posebnem tisku lahko sledi slovnična pripomba oz. značilnost, npr. njewos[obowe] ,brezosebno\ v ležečem tisku pa stilistični in čustvenostni označevalnik(i), npr. ekspr[esiwne] ,ekspresivno, čustvenostno'; eden od njih je pripisan frazemu »(kaž) z kanami so leč ,so sylnje descowac', ,stark regnen'« v geslu kana, čeprav bi se dalo to ali kaj takega reči tudi za veliko večino drugih v knjigi obravnavanih frazemov;
(5) sledi pomenski razdelek: najprej v enojnih (kapljičastih) spodnje-zgornjih narekovajih stoji zgornjelužiški opis pomena, zatem pa za pokončnico nemški opis pomena z morebitnim nemškim frazeološkim ustreznikom in za drugo pokončnico
Peter Weiss: Anatolij Ivčenko - Sonja Wölke, Hornjoserbski frazeologiski slownik
ruski opis pomena z morebitnim ruskim frazeološkim ustreznikom; bolj ali manj dosledno so v lomljenih oklepajih tudi pri nemških in ruskih ustreznikih navedene dvojnice k posameznim frazemskim sestavinam (npr. ruska dvojnica »sčitaf voron <galok>« pri frazemu »žaby pase« v geslu žaba), prav tako pa je v njih bolj ali manj dosledno ležeče tiskana tudi oblika zaimkov kdo in kaj ipd. kot nadomestna sestavina; različne pomene istega frazema uvajajo številke (npr. frazem »na poslednjej trunje hrač« v geslu truna s pomenoma »,w jara hubjenym stawje byc4« in »,blisko smjerče byc4« - z ustreznima številkama so potem opremljeni tudi viri in ponazarjalni primeri);
(6) slovaropisna dokumentacija, tj. zapis frazema v slovarjih in zbirkah rekov in frazemov, je navedena v oklepajih;
(7) pri večini frazemov sledijo besedilni ponazarjalni primeri, ki imajo vedno naveden vir; v njih so sestavine frazema natisnjene ležeče.
Na koncu gesla, za tako opremljenimi in razloženimi oštevilčenimi frazemi, stojijo še neoštevilčeni frazemi kot kazalke, in sicer pri besedah, ki nastopajo kot drugi samostalnik v frazemu (kazalka vodi uporabnika k prvemu od samostalnikov v frazemu - drugače je le, če v frazemu stoji na prvem mestu posamostalj eni pridevnik): v geslu rak je pri frazemu »ani ryba ani rak« pokazano na geslo ryba{X), kjer ima ta frazem številko 1, v geslu slepy pa pri frazemu »rečeč kaž slepy wo barbje« na geslo barba(l). Avtorja sta se za okrnjeni prikaz odločila najbrž zaradi varčevanja s prostorom, iz doslednega navajanja kazalk pri vseh polnopomenskih sestavinah pa vendarle dobimo veliko podatkov. Tako bi imeli zbrane frazeme tudi pri glagolskih sestavinah, kar je zdaj v knjigi prikazano le v omejenem obsegu. (Tu gotovo lahko pomaga okrnjena različica zgornjelužiškega frazeološkega slovarja, kije po novem na voljo tudi na internetu (http://sibz.whyi.org/frazeol/strony.php?spr=sorb&id=fra ze&pro=sorb, 2005-06-16.)
Pri rekonstrukciji hipotetičnih pomenov stoji pred lužiškim pomenskim opisom zvezdica, npr. v geslu proch, kjer je frazem »žadny kaž proch wokolo höd ,*jara žadny'«, ali v geslu koza: »kozu na wjelka scuwac [néchtô seuwa kozu na wjelka]«. Tako je vedno v primerih, ko je frazem, ki se danes ne uporablja več, izpisan iz starega vira, zaradi česar si je v frazeološkem slovarju prislužil tudi označevalnik zastarelo.
V slovarju, kakršen je pričujoči, se srečajo različni jeziki, poleg opisanega (zgornjelužiščina) namreč tudi opisni oz. prevodni (nemščina in ruščina), pa tudi različna frazeografska izročila posameznih jezikov, iz česar izvirajo neskladja pri navajanju frazemskih ustreznikov in pri nakazovanju vezljivosti v drugojezičnih razlagah in frazemih. Primeri so tule po potrebi prikazani okrajšani, brez dvojnic k posameznim sestavinam.
(a) Frazemski ustreznik v prevodnem jeziku manjka:
»za blazna meč/pomeč neko ho«, nem. »jemanden zum Narren halten«, rus. manjka (pomenski opis je »,nasmehat'sja nad kem-libo\<) v geslu blazn\
»holbiki wuberac«, nem. manjka (pomenski opis je »,popeln, in der Nase bohren'«), rus. »vybiraf koz (iz nosa)« v geslu holbik.
Zdi se, da v več primerih manjka ruski frazemski ustreznik. V pomensko identičnih frazemih »dno zhubič« in »pič kak bjeze dna« v geslu dno ob identičnih
Peter Weiss: Anatolij Ivčenko - Sonja Wölke, Hornjoserbski frazeologiski slownik
nemških frazemskih ustreznikih »saufen wie ein Loch« in »trinken wie ein Bürstenbinder« ruski frazemski ustreznik »pit' kak sapožnik« naveden le pri drugem, pri prvem pa ne; različna sta tudi pomenska opisa »,črezmerno napivat'sja (ob alko-gole)'« pri prvem zgornjelužiškem frazemu in »,črezmerno pit' (ob alkogole)'« pri drugem. Razlikovanje ob upoštevanju tretjeosebnih frazemskih uresničitev »nechto je dno zhubil« pri prvem frazemu in »nechto pije kaž bjeze dna« pri drugem najbrž ni utemeljeno.
(b) Vezljivost je v razlagah in frazemskih ustreznikih predvsem glagolskih frazemov prikazana nevzporedno glede na zgornjelužiščino, in sicer večkrat pri ruščini kot pri nemščini:
»Abrahama widzec [nechto je Abrahama widzal]«, nem. »,50 Jahre alt werden, den 50. Geburtstag feiern4«, rus. »,otprazdnovaf pjatidesjatiletnij jubilej'« v geslu Abraham; vsaj iz prvega nemškega pomenskega ustreznika ni razviden podatek, da se lahko fraza nanaša le na osebo;
»A a O«, nem. »,das Wichtigste' das A und O«, rus. »,suščnost', osnova, samoe glavnoe čego-libo' al'fa i ornega« v geslu A;
»ptačka meč [nêchtô ma ptačka]«, nem. »,nicht ganz bei Verstand sein' einen Vogel haben; einen Haschmich haben«, rus. »,kto-libo glupovatyj, s pridur'ju' ne vse doma u hogo-libo« v geslu ptačk; kot se vidi iz zadnjega primera, so predložni vezljivostni primeri pisani ležeče s predlogom vred, kar ni ustrezno, če naj bi kurziv predstavljal le tiste sestavine, ki so zamenljive s konkretnim samostalnikom ali zaimkom, saj se predlog v tem smislu ne spreminja in ne zamenjuje;
»do rukow hladač nekomu [nésto nekomu do rukow hlada]«, nem. »,zu erledigen sein, bevorstehen'«, rus. »,čto-libo predstoit sdelat' komu-libo'« v geslu ruka; v nemškem pomenskem opisu bi v drugem primeru glede na zgornjelužiškega in ruskega smeli pričakovati jemandem bevorstehen'. Vprašljivo je, ali sta slabšalni frazem »hfupa koza ,hlupa holca, žona', ,dummes Mädchen, dumme Frau' dumme Gans« in frazem »chlošča koza ,chloščiwa žona', ,naschhafte Frau, Naschkatze, Leckermaul'« v geslu koza res frazema ali pa gre predvsem pri drugem za besedno zvezo, ki ji je pri prekrščenju v zgornjelužiški frazem botrovala nemščina z drugim in tretjim prevodnim opisom. (Drugačen in jasen primer je »mjedowa babka ,pčolka', ,Biene'« v geslu babka.) Ta dva kažeta, da v tem primeru v nemščini zaradi njenih besedotvornih posebnosti pač ne moremo pričakovati frazemskega ustreznika, ampak le čustvenostnega enobesednega.
Frazemi ali njihove sestavine v tem slovarju nimajo pripisanih komentarjev, ki so v slovarjih nasploh lahko vabljiva besedila. Iz njih bi lahko tujci in poznejši rodovi izvedeli kaj več npr. o samostalniku Domš v frazemu »zamözity kaž zloty Domš (w Budysinje)« v geslu Domš, o samostalniku Hadlena v frazemu »wutrojeny kaž Hadlena ,smešnje zwoblekany',,seltsam, lächerlich gekleidet'« ali o pridevniku Ratarjowski, ki nastopa kot fakultativna sestavina v frazemu »brodaty kaž (Ratar-jowski) kozol« v geslu kozol, če že o Abrahamu ter o Sodomi in Gomori, ki prav tako nastopajo kot sestavine zgornjelužiških frazemov, izvemo bistveno iz drugih frazeoloških slovarjev in virov. Slovarji so sicer pisani za bralstvo tistega prostora in časa, v katerih izidejo, nič pa ni narobe, če o čem povejo kaj več, kot pričakujejo sodobniki in tako rekoč očividci tistega, kar je v slovarju opisano.
Peter Weiss: Anatolij Ivčenko - Sonja Wölke, Hornjoserbski frazeologiski slownik
Peter Weiss, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, Novi trg 2, 1000 Ljubljana
E-pošta: Peter.Weiss@guest.arnes.si
Napak v slovarju tako rekoč ni, le kaka kazalka manjka (v geslu žerdz k frazemu »dolhi kaž žerdka <žerdž>« v geslu žerdka) in včasih je kaka beseda pokončna namesto ležeča (v geslu rukaw bi morala biti taka druga beseda v tretjeosebni uresničitvi frazema »pod rukaw hladač nekomu«: »nechto nekomu pod rukaw hlada«, v geslu Sprjewja pa v nemškem pomenskem opisu prva: »,etwas ist ganz und gar unmöglich'«). Vendar je ocenjevalec pri nizanju v tem primeru res redkih tovrstnih spregledov podoben občudovalcu novega črnega mercedesa, ki se zgraža nad malček preveč sivimi pokrovčki ventilov pri pnevmatikah.
Le želimo si lahko, da bi se seznam jezikov, ki še nimajo frazeološkega slovarja, skrajšal tudi za slovenščino. V slovenski jezikoslovni literaturi kljub številnim objavljenim raziskavam in kljub delnim, čeprav obširnim pregledom posameznih področij frazeologije (npr. o živalih v frazemih) in dvojezičnim frazeološkim slovarjem, ki upoštevajo slovenščino (z madžarščino Franceka Mukiča iz leta 1993, z nemščino Elizabete M. Jenko iz leta 1994 in z italijanščino Diomire Fabjan Baje iz leta 1995), še vedno manjka delo, v katerem se frazeografska spoznanja preverijo in uresničijo za celoten jezik, to pa je vseobsežni enojezični razlagalni frazeološki slovar. Napoveduje ga poskusni snopič frazeološkega slovarja slovenskega jezika, ki gaje leta 2003 objavil Janez Keber.
Jezikom, ki se lahko izkažejo s slovarsko predstavitvijo celotnega frazeološkega fonda v knjižnem jeziku za širšo, ne le jezikoslovno rabo, se zgornjelužiščina tako pridružuje z vzorno sestavljenim in dokumentiranim frazeološkim slovarjem Anatolij a Ivčenka in Sonje Wölke, ki ga lahko mirno uvrstimo v sam vrh tovrstnih del.